Trump označil Macrona za zadnjega predsednika v Evropi

Medtem ko so prve geopolitične poteze Donalda Trumpa po vrnitvi v Belo hišo vznemirile večino ameriških zaveznikov in jih prisilile k spremembam strategij, je ta novi položaj na mednarodnem prizorišču enemu evropskemu voditelju pomagal, da se je z veliko hitrostjo vrnil v središče pozornosti. Še več, zmagoslavno trdi, da se je s svojimi predlogi o strateški avtonomiji Evrope že dolgo pripravljal na trenutne geopolitične izzive za evropske države.

Ideje o francoskem jedrskem dežniku za Evropo in oblikovanju 'koalicije voljnih' za vzpostavitev miru v Ukrajini so skupaj z nizom srečanj evropskih voditeljev v Parizu, drznimi predlogi in diplomatskimi pobudami postavile francoskega predsednika Emmanuela Macrona v vlogo ključnega akterja v Evropi. Tako je knjiga Zadnji predsednik Evrope znanega ameriškega dopisnika iz Evrope Williama Drozdiaka postala aktualnejša kot ob izidu leta 2020 s podnaslovom Macronov boj za oživitev Francije in rešitev sveta.

Takrat je bila formulacija 'zadnji predsednik Evrope' za nekatere verjetno pretirana za političnega novinca, ki se je ob vstopu v Elizejsko palačo soočil z burnimi političnimi pretresi - od edinstvenega odnosa s Trumpom in neposrednega spremljanja slabitve moči Angele Merkel, upadanja pomena NATA, krepitve ruskega vpliva na enotnost EU in neskončnih pretresov zaradi Brexita do upora 'rumenih jopičev' in oživljanja antisemitizma.

Bloomberg

 

Glede na rezultate ankete Ipsos-Cesi ecole d'ingenieurs za časopis La Tribune Dimanche se je javnomnenjska podpora Macronovemu vodenju države dvignila za pet odstotnih točk, potem ko je narasla zaskrbljenost francoskih državljanov zaradi mednarodnih kriz. Kot je poročal Bloomberg, je marca podpora Macronovim dejavnostim narasla na 27 odstotkov, medtem ko so bile mednarodne krize, kot sta tista v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, med prvimi tremi razlogi za zaskrbljenost pri 33 odstotkih anketirancev v Franciji, čeprav je le mesec dni prej to izpostavljalo zgolj 17 odstotkov anketirancev.

"Globalne zadeve so Macronu vrnile verodostojnost," je dejala Melody Mock-Gruet, politična strokovnjakinja, ki predava na Sciences Po v Parizu, poroča Bloomberg.

Krize vrnile Macrona v središče pozornosti

Proti koncu prejšnjega leta Macron ni deloval kot 'rešitelj' evropskih interesov in vrednot sredi geopolitičnih pretresov in naraščajočega rivalstva velesil, saj je njegov ugled močno spodkopavala politična kriza na domačih tleh. Tudi zdaj je na tem področju najšibkejši, vendar so njegovi poskusi, da bi rešil EU in zbral države, pripravljene podpreti Ukrajino v trenutku, ko Trump z novo administracijo želi bistveno spremeniti dosedanji mednarodni sistem, iz francoskega liberalnega centrista naredili svojevrstnega predsednika Evrope.

"Krize so zelo dobre za predsednika. Vračajo ga v središče pozornosti," je za New York Times povedal Vincent Martigny, profesor političnih ved na Univerzi v Nici, in dodal, da je ''Macron edini, ki lahko prevzame vodilno vlogo" v Evropi.

Macron je vstopil v voditeljski vakuum, ki obstaja v Evropi. Britanskega premierja Keira Starmerja omejuje dejstvo, da njegova država ni več v Evropski uniji, medtem ko vodja nemških krščanskih demokratov Friedrich Merz še mora zagotoviti kanclerski položaj. Španski premier Pedro Sanchez po drugi strani ni tako zainteresiran za krepitev EU prek oboroževanja in krepitve 'trde moči', medtem ko se desno usmerjena italijanska premierka Giorgia Meloni še vedno spopada s sumničavimi pogledi preostalih evropskih voditeljev zaradi svojih pretesnih povezav s Trumpovo administracijo.  

Čeprav bi bila Meloni zaradi svojih poskusov ohranjanja dobrih odnosov s Trumpom ob hkratnem vztrajanju pri nadaljevanju zahodne vojaške in finančne podpore Ukrajini idealna kandidatka za vodenje EU v teh turbulentnih časih, ji evropska politična, varnostna in medijska elita ni pripravljena dodeliti te vloge zaradi strahu, da bi bila EU prepuščena Trumpovi volji. Poleg tega se italijanska premierka upira oboroževanju Evrope, ki ga večina evropskih voditeljev zdaj ima za neizogibno strategijo.

Bloomberg

Macronovo zbiranje evropskih voditeljev v Parizu, njegova želja biti prvi pri obisku Trumpa v Beli hiši ter sodelovanje s Starmerjem pri oblikovanju 'koalicije voljnih' so iz Macrona naredili voditelja Evrope. Za to obstaja več razlag, ugotavlja Oliver Meiler, dopisnik iz Francije za švicarski dnevnik Tages-Anzeiger, ki poudarja, da se je "Macron vrnil in zdaj meri moči z vplivnimi globalnimi akterji".

"Toda kako trdno je njegovo vodstvo? Macron trenutno avtoriteto črpa iz treh virov. Eden od razlogov je, da ima kot francoski predsednik stopnjo moči v ustavni ureditvi Pete republike, ki je nimajo niti Američani. Naslednji razlog je njegov briljantni um. Odlikuje ga govorniška spretnost, je zgovoren in pogosto najde udarne besede za prikaz aktualne svetovne situacije," piše Meiler in dodaja, da je osem let pozival Evropejce k vzpostavitvi samostojnih obrambnih zmogljivosti, pri čemer se je izkazalo, da je imel prav. Tretji pomembni dejavnik je, da Francija razpolaga z jedrskim orožjem, ima neodvisno jedrsko doktrino in lastno proizvodnjo orožja, kar ji zagotavlja status globalne sile.

Pot k spopadu s Trumpom

Vendar pa Macronove pobude, zlasti tiste, ki se nanašajo na brezpogojno podporo Ukrajini in evropskemu oboroževanju z nakupi pri proizvajalcih evropske namesto ameriške namenske industrije, neizogibno vodijo francoskega predsednika v neposredno nasprotje s Trumpom.

Predsednik ZDA predstavlja prekinitev ognja kot način za začetek novega poslovnega in političnega sodelovanja z Rusijo, z očitno pripravljenostjo, da sprejme številne pogoje Vladimirja Putina, kar odpira vrata novim odnosom med državama. Bloomberg je poročal, da po navedbah zanesljivih virov Putin zahteva, da se med premirjem popolnoma prekinejo zahodne dobave orožja Ukrajini, hkrati pa je visoki uradnik ene od velikih sil EU vztrajal, da ni možnosti, da bi evropske države privolile v te Putinove pogoje.

Tiskovna predstavnica francoske vlade Sophie Primas je povedala, da so ti pogoji "nerealni" in da Macron vsakodnevno komunicira s Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Macron je Putinove pogoje za prekinitev ognja ocenil kot "delno invazijo na Ukrajino in zamrznitev konflikta brez zagotavljanja kakršnekoli varnosti ali jamstev za prihodnost".

In medtem ko bi Američani lahko sprejeli pobudo, da evropske vojske skupaj z državami Commonwealtha in Azije s financiranjem, vojaki, letali ali bojnimi ladjami prispevajo k prihodnji zaščiti Ukrajine, je povsem gotovo, da ne bodo z odobravanjem sprejeli Macronove pobude, ki bi jo lahko poimenovali "Evropa, kupuj evropsko orožje". Obljubil je, da bo povečal naročila bojnih letal Rafale in vložil milijardo in pol evrov v letalsko bazo, ki bo del jedrskega odvračanja države.

"Svet, v katerem živimo, je vse nevarnejši in vse bolj negotov," je dejal Macron med obiskom letalske baze Luxeuil-les-Bains v vzhodni Franciji, ki je ključna strateška lokacija za zračne sile države in kjer bodo do leta 2035 nameščena bojna letala, opremljena s hipersonično jedrsko raketo. "Naša država in naša celina se morata še naprej braniti, opremljati in pripravljati, če želimo preprečiti vojno.''

Kupujte evropsko, neameriško orožje

Poleg tega, da je dejal, da je pripravljen uporabiti francoski jedrski arzenal za obrambo Evrope, je Macron evropskim kolegom sporočil, naj prenehajo kupovati ameriško obrambno opremo in namesto tega kupujejo francosko in evropsko.

"Moj namen je prepričati evropske države, ki so navajene kupovati ameriško," je dejal v intervjuju za več francoskih medijev. "Tistim, ki kupujejo Patriot, je treba ponuditi francosko-italijanski SAMP/T nove generacije. Tistim, ki kupujejo F-35, je treba ponuditi Rafale. To je način povečanja stopnje proizvodnje."

Vendar sta ta mesec Nizozemska in Belgija potrdili, da bosta še naprej kupovali v ZDA izdelana bojna letala F-35, medtem ko Portugalska okleva glede zamenjave svojih ameriških bojnih letal F-16 z modernejšimi F-35 zaradi "nedavnega položaja ZDA v kontekstu NATA". Nemčija je pred tremi leti naročila 35 letal F-35, vključno z izstrelki, v skupni vrednosti okoli 10 milijard evrov.

Bloomberg

 

Medtem ko drugi evropski voditelji pozorno spremljajo Trumpove izjave iz Bele hiše in poskušajo oblikovati lastne odgovore in načine sodelovanja z novim-starim predsednikom ZDA, se Macron zanaša na svoj dolgoletni dober odnos z njim.

Macron verjame, da Trump ceni osebne vezi, so povedali ljudje, seznanjeni z njegovim razmišljanjem, poroča Bloomberg in dodaja, da je francoski predsednik svojim sodelavcem povedal, da četudi Trump ni dober poslušalec, lahko pritegnete njegovo pozornost, če najdete pravi argument.

Vendar se Macronovi poskusi utrditve svojega odnosa z Belo hišo soočajo tudi z nepričakovanimi zapleti. En francoski opozicijski poslanec je dejal, da bi morale ZDA vrniti Kip svobode, saj ta država ne deli več njihovih vrednot. To je izzvalo oster odgovor tiskovne predstavnice Bele hiše Karline Leavitt, ki je dejala, da bi morali biti Francozi hvaležni Ameriki, da ne govorijo nemško, s čimer je namigovala na ameriško sodelovanje pri osvoboditvi Francije ob koncu druge svetovne vojne.

Krhka moč

Čeprav so francoski volivci zadovoljni z Macronovo vrnitvijo v mednarodno žarišče, kar mu je dvignilo omajano priljubljenost na približno 31 odstotkov, to pa je blizu ravni, ki jo je imel pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, še vedno ni dovolj močan na domačem področju.

"Stvari so zelo krhke za Macrona," je za Bloomberg povedala Mock-Gruet.

Bloomberg

To, da lahko Macron zdaj pravi, da je že leta 2019 v znamenitem intervjuju za britanski Economist opozarjal, da "trenutno doživljamo možgansko smrt NATA" in da Evropa stoji na robu prepada, mu ne daje popolne moči in predsedniške avtoritete. Dejstvo, da lahko evropskim voditeljem predstavi argument "saj sem vam rekel, morali bi me ves čas poslušati", je Macronu morda dovolj, da prepriča večino držav članic EU, ne pa tudi večine lastnih državljanov.

Argumenti o oboroževanju EU, francoskem jedrskem dežniku in 'koaliciji voljnih' za Ukrajino niso dobili prav široke podpore v Franciji. Voditelji skrajne desnice, kot je Jordan Bardela Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora, to imenujejo celo spodkopavanje interesov države, a kritike glede oboroževanja prihajajo tudi s francoske skrajne levice.

To je tudi Macronova težava. Medtem ko prepričuje EU, ni prepričljiv za Francoze, čeprav jih poziva k enotnosti proti Rusiji, ki jo je opisal kot "grožnjo Evropi, ki očitno ne pozna meja".

Zaradi te ocene se mu je nekdanji ruski premier Dmitrij Medvedjev posmehoval, ko ga je imenoval Mikron, trdeč, da Rusija ni grožnja in da bo pravzaprav Macron "izginil" do maja 2027.

Takrat se Macronu izteče drugi predsedniški mandat in ne more kandidirati za tretjega, medtem ko v preteklih letih kljub posameznim poskusom iz vrst svoje centristične koalicije ni politično pripravil svojega naslednika.

Z drugimi besedami, čez samo dve leti bo Francija ponovno na robu, da na njeno čelo pride evroskeptična in desničarska političarka Marine Le Pen, ki ima popolnoma drugačen pogled na prihodnost Evropske unije, vlogo Francije v svetu in odnose z ZDA, še zlasti pa z Rusijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar