Manj kot dva tedna po tem, ko je Donald Trump v Ovalni pisarni ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je ameriški predsednik zdaj pritisnil na Rusijo, naj sprejme dogovor o prekinitvi ognja, ki so ga sklenili s svetovalci Zelenskega.
Dogovor, ki so ga dosegli ameriški in ukrajinski pogajalci v Savdski Arabiji, predvideva 30-dnevno prekinitev konflikta, ki se je začel z obsežno rusko invazijo pred tremi leti. Uresničitev dogovora je zdaj odvisna od Vladimirja Putina, ki ima malo spodbud, da bi ga spoštoval.
"Upajmo, da bo predsednik Putin to sprejel in da bomo lahko začeli premikati stvari naprej," je Trump v torek povedal novinarjem v Beli hiši. "Za tango sta potrebna dva."
Preberi še

Kitajski kongres: Kako bo Xijeva Kitajska nokavtirala Trumpove ZDA?
Kitajska po koncu 'dveh zasedanj' sporoča: ZDA nas ne bodo zaustavile, gremo svojo pot.
11.03.2025

Kako so Trump, Putin in drugi prekrižali načrte slovenskim blue chipom
Kako se bodo spremembe, ki se dogajajo po svetu, odrazile na poslovanju slovenskih blue chipov?
11.03.2025

Pomoč Ukrajini: EU v nov finančni načrt, Madžarska proti
Madžarska edina proti: Viktor Orban zavrnil podpis zaključkov vrha EU, ki prinašajo podporo Ukrajini.
07.03.2025

Kaj so carine in zakaj bodo Američani trpeli?
Raziskave so pokazale, da so z višjimi dajatvami običajno obremenjeni potrošniki in podjetja v ZDA.
07.03.2025
Podrobnosti dogovora
Pogoji predloga so bili objavljeni po osmih urah srečanj v Džedi med ukrajinskimi in ameriškimi uradniki, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom in svetovalcem za nacionalno varnost Mikom Waltzom. V zameno za ukrajinsko sprejetje ameriškega predloga je Trumpova administracija privolila v odpravo zamrznitve vojaške pomoči in obveščevalnih podatkov za Kijev.
Dogovor je Ukrajini omogočil, da ponovno pridobi Trumpova naklonjenost po katastrofalnem srečanju v Ovalni pisarni, ki se je sprevrglo v prepir med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom. Tokrat je ukrajinska delegacija potrdila svojo željo po miru, vendar je sicer malo bolj popustila.
"To je precej pametna poteza Ukrajincev," je dejal Samuel Charap, višji politični znanstvenik pri organizaciji RAND. "S tem prenašajo breme na Rusijo, da sprejme dogovor, ki bi mu bila sicer odločno nasprotna, ali pa tvegajo Trumpov bes."
Putinove zahteve
Trump je dejal, da bodo ameriški uradniki v sredo govorili s svojimi ruskimi kolegi in da obstaja možnost, da se bo tud Trump sam pogovarjal s Putinom ta teden. A Putin bo morda postavil lastne pogoje, ki bi bili za Ukrajino in njene evropske zaveznike težko sprejemljivi.
Dogovori o prekinitvi ognja po Putinovih prvih vdorih v Ukrajino so leta 2014 in 2015 propadli zaradi ruskih kršitev, kar je pustilo konflikt v stanju zamrznitve vse do ruske invazije leta 2022. Moskva je že podala svoje zahteve za dolgoročni dogovor, ki vključujejo:
- Zavrnitev prisotnosti evropskih čet v Ukrajini, ki bi lahko delovale kot mirovne sile.
- Ohranitev ozemelj, ki jih je zavzela Rusija.
- Odstop Ukrajine od ambicij za pridružitev zvezi NATO.
- Razpis predsedniških volitev v Ukrajini.
Britanski premier Keir Starmer je dogovor v Džedi označil za "izjemen preboj" in dejal: "Žoga je zdaj na ruski strani. Rusija mora zdaj sprejeti prekinitev ognja in končati spopade."
Intenzivna diplomacija, ki jo je vodila Velika Britanija, se je odvijala v ozadju, da bi pomagali ZDA in Ukrajini doseči dogovor, je dejal britanski uradnik, ki je želel ostati anonimen.
Bloomberg
Putin bi lahko poskusil spremeniti dogovor
Namesto da bi načrt ZDA in Ukrajine neposredno zavrnil, bi Putin lahko poskusil znova pogajati o pogojih ali pa trdil, da dogovor ne velja za ozemlja, ki jih je Ukrajina zavzela v ruski regiji Kursk, je dejal John Herbst, nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini.
"Z drugimi besedami, Moskva bo še naprej vztrajala pri svojem stališču — in kaj bo potem rekla Trumpova administracija?" se je vprašal Herbst, ki je zdaj višji direktor pri Atlantic Council.
Trump, ki je večkrat dejal, da verjame, da si Putin želi miru, bi lahko podprl nekatere od njegovih zahtev in znova odprl dogovor, ki so ga dosegli njegovi odposlanci. Zahodni varnostni uradniki menijo, da Putin namerno postavlja maksimalistične zahteve, ker ve, da bodo za Ukrajino in Evropo nesprejemljive, in je pripravljen nadaljevati s spopadi.
Waltz je v Džedi povedal novinarjem, da je ukrajinska delegacija "podala konkretne korake in predloge", vključno s tem, kako bi ta vojna lahko trajno končala. Obe državi sta v skupni izjavi zapisali, da sta se dogovorili, da bosta "čim prej" sklenili sporazum, ki ga Trump zahteva za skupno razvijanje ukrajinskih rudnih bogastev.
Posodobljeno: Kakšne bodo zahteve PutinaRuski predsednik Vladimir Putin se bo verjetno strinjal s pogoji za končno premirje z Ukrajino, vendar želi, da se najprej izpolnijo njegovi pogoji, kar bo verjetno zavleklo pogajanja, je povedala oseba, ki je seznanjena z razmišljanjem Kremlja. Da bi to dosegel, bo poskušal zavlačevati časovni okvir za sklenitev kakršne koli prekinitve bojev v Ukrajini, so povedali drugi ljudje, ki poznajo situacijo. Ruski uradniki niso razpravljali s svojimi ameriškimi kolegi o konkretni pogodbi, s katero se je ukrajinska delegacija strinjala v savdskem mestu Džida v torek, in Kremelj ta okvir meni za nesprejemljivega, je dejala ena oseba. Dogovor med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki predstavlja dilemo za Putina, ki se je doslej izognil pritisku, ki ga Bela hiša izvaja na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kljub temu dogovor, dosežen v Džedi, ne izpolnjuje tistega, kar je Rusija že prej navedla kot pogoj za ustavitev spopadov — torej dogovor o parametrih dolgoročnejše rešitve vojne, ki jo je Putin začel februarja 2022. Kremelj bi lahko kot pogoj za prekinitev ognja zahteval tudi ustavitev dobav orožja Ukrajini, je povedala ena izmed oseb, ki so blizu Kremlju. "Putin ne bo dal trdnega 'da' ali trdnega 'ne'," je v telefonskem intervjuju dejala Tatiana Stanovaja, višja sodelavka Carnegiejevega centra za Rusijo in Evrazijo. "Tudi v fantastični situaciji, ko bi Putin pokazal nekaj znakov pripravljenosti na premirje, bi to še vedno bilo le začasno in pod zelo strogimi pogoji." Rusija je že prej zahtevala, da Ukrajina postane nevtralna država in bistveno zmanjša velikost svojih oboroženih sil. V zameno za sprejetje ameriškega predloga o premirju je Trumpova administracija privolila v odpravo zamrznitve vojaške pomoči in obveščevalnih podatkov za Kijev.
Trump je dejal, da bodo ameriški uradniki v sredo govorili z ruskimi kolegi in da bi se lahko sam pogovarjal s Putinom že ta teden. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v sredo dejal, da Moskva čaka na podrobnosti dogovora, vendar ni izključil telefonskega pogovora med voditeljema. Ameriški odposlanec Steve Witkoff naj bi ta teden odpotoval v Moskvo na srečanje s Putinom, je prej poročal Bloomberg News. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sredo pozval Moskvo, naj sprejme pogoje, in dejal, da bo sposobnost Ukrajine za odvračanje Rusije v prihodnosti del pogovorov. "Obstajajo različni načini za vzpostavitev odvračanja na terenu," je dejal novinarjem na tiskovni konferenci na letališču Shannon na Irskem v sredo. "Kako bo to videti in kako bo to sestavljeno, o tem bomo razpravljali." Zelenski je v sredo dejal, da bodo morali partnerji pomagati pri nadzoru kakršnega koli premirja, če se bo Rusija na koncu strinjala. "Jasno nam je, kako to nadzorovati," je povedal novinarjem v Kijevu. "A glede na tišino povsod — in ker se zavedamo, s kom imamo opravka — ter ob izkušnjah iz preteklih let bo potrebna tehnična pomoč." Putin je že večkrat zavrnil Trumpove poskuse za hitro prekinitev vojne. Med svojo letno novinarsko konferenco decembra je dejal: "Ne potrebujemo premirja — potrebujemo mir: dolgoročen, trajen, z jamstvi za Rusko federacijo in njene državljane."Trump še naprej trdi, da verjame, da si Putin želi miru. Washington bi lahko Putinu v zameno za podpis dogovora ponudil vrhunsko srečanje s Trumpom, kar bi ga vrnilo na diplomatsko prizorišče, potem ko je bila večina stikov z Moskvo med administracijo bivšega predsednika Joeja Bidna prekinjena. Zahodni varnostni uradniki pravijo, da Putin namerno postavlja maksimalistične zahteve, ker ve, da bodo za Ukrajino in Evropo nesprejemljive, in da je pripravljen nadaljevati boj, je v torek poročal Bloomberg News. Medtem naj bi se v sredo v Parizu sestali obrambni ministri evropskih vojaških sil iz Francije, Italije, Poljske, Združenega kraljestva in Nemčije, da bi uskladili podporo Kijevu. Rubio je dejal, da pričakuje, da bo Rusija med pogovori z ameriškimi predstavniki odprla vprašanje evropskih sankcij. "Mislim, da bo vprašanje evropskih sankcij na mizi, poleg zamrznjenih sredstev in podobnega," je dejal. Če bo v Ukrajini vzpostavljen mir, bo na koncu procesa "treba sprejeti nekaj odločitev glede teh sankcij," je dodal. |
Ukrajina je pripravljena na mir
V videonagovoru Ukrajincem je Zelenski dejal, da je "Ukrajina pripravljena na mir" in da mora "Rusija pokazati, ali je pripravljena končati vojno ali pa jo želi nadaljevati".
Trump je poslal Rubia in Waltza na srečanje z ukrajinsko delegacijo po izbruhu v Ovalni pisarni 28. februarja, zaradi katerega je prišlo do prekinitve ključne vojaške pomoči Ukrajini. Ko so Trumpa v torek vprašali, ali bo Zelenski zdaj znova povabljen v Belo hišo, je dejal: "Seveda, absolutno."
Rubio in Waltz sta se srečala z najvišjim svetovalcem ukrajinskega predsednika Andrijem Jermakom ter ministroma za obrambo in zunanje zadeve, Rustemom Umerovom in Andrijem Sibiho.
Bloomberg
Rusija za zdaj molči
Predlog o premirju prihaja v času, ko je Ukrajina močno obremenjena na bojiščih zaradi pomanjkanja orožja in vojaškega osebja.
Ameriški odposlanec Steve Witkoff naj bi se srečal s Putinom v Moskvi. Med spodbudami, ki bi jih lahko ponudil Putinu za sprejetje premirja, je tudi vrh s Trumpom.
Ruski uradniki se na dogovor med ZDA in Ukrajino še niso odzvali. Fyodor Lukjanov, vodja Sveta za zunanjo in obrambno politiko, pa je dejal: "Kot je to oblikovano zdaj, to verjetno ne bo zadovoljilo nikogar."
Naknadno dodan tekst v rumenem okvirju.