Dogovor med Ukrajino in ZDA o prekinitvi ognja. Kaj pa Rusija?

Manj kot dva tedna po tem, ko je Donald Trump v Ovalni pisarni ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je ameriški predsednik zdaj pritisnil na Rusijo, naj sprejme dogovor o prekinitvi ognja, ki so ga sklenili s svetovalci Zelenskega.

Dogovor, ki so ga dosegli ameriški in ukrajinski pogajalci v Savdski Arabiji, predvideva 30-dnevno prekinitev konflikta, ki se je začel z obsežno rusko invazijo pred tremi leti. Uresničitev dogovora je zdaj odvisna od Vladimirja Putina, ki ima malo spodbud, da bi ga spoštoval.

"Upajmo, da bo predsednik Putin to sprejel in da bomo lahko začeli premikati stvari naprej," je Trump v torek povedal novinarjem v Beli hiši. "Za tango sta potrebna dva."

Podrobnosti dogovora

Pogoji predloga so bili objavljeni po osmih urah srečanj v Džedi med ukrajinskimi in ameriškimi uradniki, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom in svetovalcem za nacionalno varnost Mikom Waltzom. V zameno za ukrajinsko sprejetje ameriškega predloga je Trumpova administracija privolila v odpravo zamrznitve vojaške pomoči in obveščevalnih podatkov za Kijev.

Dogovor je Ukrajini omogočil, da ponovno pridobi Trumpova naklonjenost po katastrofalnem srečanju v Ovalni pisarni, ki se je sprevrglo v prepir med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom. Tokrat je ukrajinska delegacija potrdila svojo željo po miru, vendar je sicer malo bolj popustila.

"To je precej pametna poteza Ukrajincev," je dejal Samuel Charap, višji politični znanstvenik pri organizaciji RAND. "S tem prenašajo breme na Rusijo, da sprejme dogovor, ki bi mu bila sicer odločno nasprotna, ali pa tvegajo Trumpov bes."

Putinove zahteve

Trump je dejal, da bodo ameriški uradniki v sredo govorili s svojimi ruskimi kolegi in da obstaja možnost, da se bo tud Trump sam pogovarjal s Putinom ta teden. A Putin bo morda postavil lastne pogoje, ki bi bili za Ukrajino in njene evropske zaveznike težko sprejemljivi.

Dogovori o prekinitvi ognja po Putinovih prvih vdorih v Ukrajino so leta 2014 in 2015 propadli zaradi ruskih kršitev, kar je pustilo konflikt v stanju zamrznitve vse do ruske invazije leta 2022. Moskva je že podala svoje zahteve za dolgoročni dogovor, ki vključujejo:

- Zavrnitev prisotnosti evropskih čet v Ukrajini, ki bi lahko delovale kot mirovne sile.
- Ohranitev ozemelj, ki jih je zavzela Rusija.
- Odstop Ukrajine od ambicij za pridružitev zvezi NATO.
- Razpis predsedniških volitev v Ukrajini.

Britanski premier Keir Starmer je dogovor v Džedi označil za "izjemen preboj" in dejal: "Žoga je zdaj na ruski strani. Rusija mora zdaj sprejeti prekinitev ognja in končati spopade."

Intenzivna diplomacija, ki jo je vodila Velika Britanija, se je odvijala v ozadju, da bi pomagali ZDA in Ukrajini doseči dogovor, je dejal britanski uradnik, ki je želel ostati anonimen.

Bloomberg

 

Putin bi lahko poskusil spremeniti dogovor

Namesto da bi načrt ZDA in Ukrajine neposredno zavrnil, bi Putin lahko poskusil znova pogajati o pogojih ali pa trdil, da dogovor ne velja za ozemlja, ki jih je Ukrajina zavzela v ruski regiji Kursk, je dejal John Herbst, nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini.

"Z drugimi besedami, Moskva bo še naprej vztrajala pri svojem stališču — in kaj bo potem rekla Trumpova administracija?" se je vprašal Herbst, ki je zdaj višji direktor pri Atlantic Council.

Trump, ki je večkrat dejal, da verjame, da si Putin želi miru, bi lahko podprl nekatere od njegovih zahtev in znova odprl dogovor, ki so ga dosegli njegovi odposlanci. Zahodni varnostni uradniki menijo, da Putin namerno postavlja maksimalistične zahteve, ker ve, da bodo za Ukrajino in Evropo nesprejemljive, in je pripravljen nadaljevati s spopadi.

Waltz je v Džedi povedal novinarjem, da je ukrajinska delegacija "podala konkretne korake in predloge", vključno s tem, kako bi ta vojna lahko trajno končala. Obe državi sta v skupni izjavi zapisali, da sta se dogovorili, da bosta "čim prej" sklenili sporazum, ki ga Trump zahteva za skupno razvijanje ukrajinskih rudnih bogastev.

Ukrajina je pripravljena na mir

V videonagovoru Ukrajincem je Zelenski dejal, da je "Ukrajina pripravljena na mir" in da mora "Rusija pokazati, ali je pripravljena končati vojno ali pa jo želi nadaljevati".

Trump je poslal Rubia in Waltza na srečanje z ukrajinsko delegacijo po izbruhu v Ovalni pisarni 28. februarja, zaradi katerega je prišlo do prekinitve ključne vojaške pomoči Ukrajini. Ko so Trumpa v torek vprašali, ali bo Zelenski zdaj znova povabljen v Belo hišo, je dejal: "Seveda, absolutno."

Rubio in Waltz sta se srečala z najvišjim svetovalcem ukrajinskega predsednika Andrijem Jermakom ter ministroma za obrambo in zunanje zadeve, Rustemom Umerovom in Andrijem Sibiho.

Bloomberg

 

Rusija za zdaj molči

Predlog o premirju prihaja v času, ko je Ukrajina močno obremenjena na bojiščih zaradi pomanjkanja orožja in vojaškega osebja.

Ameriški odposlanec Steve Witkoff naj bi se srečal s Putinom v Moskvi. Med spodbudami, ki bi jih lahko ponudil Putinu za sprejetje premirja, je tudi vrh s Trumpom.

Ruski uradniki se na dogovor med ZDA in Ukrajino še niso odzvali. Fyodor Lukjanov, vodja Sveta za zunanjo in obrambno politiko, pa je dejal: "Kot je to oblikovano zdaj, to verjetno ne bo zadovoljilo nikogar."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar