Kako so Trump, Putin in drugi prekrižali načrte slovenskim blue chipom

Svet se nenehno spreminja. Premikajo se meje že znanega, tudi nasilno, z menjavami na čelih največjih gospodarstev na svetu pa se rojevajo nova pravila. Zadnja leta se tako svet spopada z vojno na pragu Evropske unije, v Ukrajini, ki bi se v bližnji prihodnosti lahko končala. Ta cilj si je postavil tudi novi ameriški predsednik Donald Trump, o njenem hitrem končanju pa je govoril že med predsedniško kampanjo. Na drugi strani imamo slovenskega zeta - poročen je s Slovenko Melanio -, ki z napovedjo in uveljavljanjem carin nenehno trese finančne trge.

Na slovenski borzi smo od začetka leta beležili navdušujočo rast vrednosti delnic, kar je indeks SBITOP pognalo čez dva tisoč indeksnih točk. A tudi slovenski blue chipi niso odporni proti dogajanju po svetu. Kako se bo vse to odrazilo na njihovem poslovanju?

Krka: Blokirane investicije v Rusiji 

"K uresničevanju zastavljenih ciljev nam pomagajo dobra finančna kondicija, kakovostna ponudba sodobnih generičnih izdelkov, inovativni pristopi na vseh področjih dela in razpršenost trgov. Pozorno spremljamo dogodke in izvajamo vse potrebne aktivnosti za zagotovitev kontinuitete poslovanja," so bili kratki iz novomeškega farmacevta Krka.

Nekoliko bolj zgovoren je bil minuli teden na okrogli mizi Ljubljanske borze član uprave Krke David Bratož, kjer je spregovoril o dogajanju na ruskem trgu. Znano je, da kljub vojni v Ukrajini Krka tam še vedno posluje, pravzaprav je to zanjo največji samostojni trg. Bratož je pojasnil, da so zdravila in izvoz zdravil po ženevski konvenciji izvzeti iz sankcije in se jih omejitve neposredno ne dotikajo: "Imajo pa sankcije posreden vpliv, predvsem na investicije. Znani smo po tem, da intenzivno in redno investiramo na vseh ključnih trgih. Zaradi sankcij so te investicije na največjem Krkinem trgu zadnja tri leta onemogočene. Mi smo se ob spremembi geopolitične situacije začeli prilagajati z našim poslovnim modelom in ga prilagajamo do danes."

Če bi se sankcije ukinile, bi nemudoma aktivirali investicije, ki so bile namenjene povečanju že tako precej velike proizvodne kapacitete (tudi razvojne). Bratož je dodal, da je Krka v Rusiji prisotna že 50 let, tokratne spremembe pa niso prve tovrstne: "Dejansko smo se prilagali že velikokrat preteklosti, na začetku 90. let ob razpadu Sovjetske zveze, pa na koncu devetdesetih z zadevami, ki so se dogajale na Krimu. Nenehno se prilagajmo in v tem smo precej uspešni."

STA

 

Kaj bi se zgodilo, če bi se sankcije v celoti odpravile? Bratož odgovarja, da bi težko rekli, da bi se to nenadoma prevedlo v znatno povečanje prodaje: "Treba se je zavedati, da mi trenutno na tem trgu v lokalni valuti rastemo skoraj 20-odstotno, preračunano v evrih pa osemodstotno." Bi pa odprava sankcij pripomogla k poenostavitvi poslovanja in znižanju poslovnih tveganj. Bratož še doda, da trenutno ni nikakršnih indicev, da bi se v bližnji prihodnosti ukinile vse sankcije, saj je EU še pred kratkim uvedla čisto sveže.

Cinkarna Celje: Šibkejše povpraševanje

"Soočamo se s šibkim povpraševanjem, trg pa je zaradi visokih kapacitet in nizkih cen FOB azijske konkurence dobro preskrbljen z našim glavnim proizvodom, titanovim dioksidom," pravijo v Cinkarni Celje, ki jo vodi Aleš Skok. V gradbeništvu, premazih in avtomobilski industriji večjega okrevanja še ni na vidiku, veliko negotovosti prinašajo tudi aktualna geopolitična tveganja, kar se odraža v nezaupljivosti potrošnikov.

"Evropska unija je sredi prejšnjega leta uvedla začasne, letos januarja pa stalne antidumpinške tarife za uvoz titanovega dioksida. Stalne tarife se oblikovane nekoliko drugače od začasnih, zato se bo njihov dejanski vpliv na trg pokazal šele v naslednjih kvartalih. Prav tako še ni jasen vpliv morebitnih dodatnih carin med ZDA in EU. Končanje vojne v Ukrajini bi nedvomno imelo pozitiven vpliv na vrsto panog, vključno z gradbeništvom. Posledično bi se povečala potrošnja tudi v našem segmentu. Podoben vpliv prav tako pričakujemo od morebitnega nadaljnjega zniževanja obrestnih mer," so dodali.

Načrtujejo povečanje prisotnosti na trgih zunaj Evrope s ciljem razpršitve prodaje, vlagajo v programe, ki kažejo možnost razvoja, zvišujejo kakovost proizvodov, iščejo načine za zniževanje porabe energentov.

"Apeliramo, da EU in države članice pomagajo zagotoviti dostop do nižjih cen energije, zavedamo pa se, da je tu treba delovati z roko v roki. Ravno zato smo se gospodarstveniki EU pred dnevi srečali z Von Der Leyen (Ursulo, op. p.) in ponovno spomnili, da Evropa potrebuje konkurenčnejše poslovno okolje in svojo industrijsko proizvodnjo, saj si ne moremo privoščiti odvisnosti od drugih," opozarjajo.

Na okrogli mizi Ljubljanske borze je bil prejšnji teden prisoten delavski direktor Cinkarne Celje Filip Koželnik, ki je komentiral carine: "Evropski komisiji, politikom, bi predlagal, da neke recipročne carine, ki jih je ZDA uvedla za nas, Evropa uvede zanje. Vemo pa, kam to potem vodi. Na koncu nasanka potrošnik z višjimi cenami." 

Telekom Slovenije: Bistvenih vplivov na poslovanje ne zaznavamo

Telekom Slovenije bistvenih vplivov na poslovanje trenutno ne zaznava, pozorno pa spremljajo dogajanja po svetu in vpliv na dobavitelje, poslovne partnerje, uporabnike in sodelovanje s finančnimi institucijami: "Po potrebi se bomo na njih pravočasno odzivali in zagotavljali nemoteno delovanje naših storitev." 

STA

 

Sava Re: V prihodnjih letih nižje zbrane premije?

Po zamenjavi administracije v ZDA v Savi Re spremljajo razmere in njihov morebitni vpliv na pozavarovalni portfelj: "Čeprav neposredno ne sklepamo pozavarovanj v Severni Ameriki, pa se zavedamo širšega globalnega vpliva ameriške politike. Kratkoročno letos ne pričakujemo vpliva uvedbe carin na poslovanje, saj večino našega portfelja zajema požarno pozavarovanje, kjer ne zaznavamo visoke korelacije med prodajo teh zavarovanj, škodnimi dogodki in carinsko politiko." Dodajajo, da pa carine dolgoročno prispevajo k ohlajanju gospodarstev, kar bi lahko ob nadaljnjem ali recipročnem uvajanju carin v prihodnjih letih vplivalo na nižje zbrane premije.

Zniževanje obrestnih mer praviloma povečuje vrednost premoženja, komentirajo, to pa pozitivno vpliva na kapitalsko moč Zavarovalne skupine Sava, hkrati pa zmanjšuje donos ob reinvestiranju, kar lahko v prihodnosti negativno vpliva na donosnost finančnih naložb.

"Morebitno končanje vojne v Ukrajini je vsekakor pozitiven dogodek, ključno pa bo, pod kakšnimi pogoji bo dosežen mir," opozarjajo. Sami so takoj po začetku vojaškega konflikta zaradi uvedenih sankcij prekinili sodelovanje na ruskem in beloruskem trgu, zaradi samega konflikta pa tudi v Ukrajini: "Celoten oziroma vsaj zahodni trg je začel dosledno izključevati kritja v teh treh državah, kar so tudi sami zahtevali v pozavarovalnih pogodbah. Poleg tega zahtevamo tudi izključitev kritja vseh škod, ki bi nastale kot posledica vojne, s čimer obvladujemo tveganja negativnega vpliva vojaških konfliktov na poslovanje." Dodajajo, da kratkoročno morebitno končanje vojne v Ukrajini ne bo vplivalo na njihovo poslovanje, "bi pa lahko v prihodnjih letih ponovno vstopili na ukrajinski trg ter tako dodatno razpršili in okrepili naš portfelj".

Luka Koper: Tveganje in priložnost

"Tovrstne situacije na globalnih trgih so lahko za nas tako tveganje kot priložnost," so zapisali v odgovoru iz Luke Koper. Ocenjujejo, da se bodo s svojo strateško lego in zanesljivim servisom lahko prilagodili morebitnim novim okoliščinam, tako kot so se že v preteklosti.

Kristjan Stojakovič

 

Zavarovalnica Triglav: Upravljamo tveganja, ki smo jim izpostavljeni

"Pri načrtih poslovanja in strategiji upoštevamo zunanje dejavnike, ki vplivajo na naše poslovanje in so nam znani v času objave načrtov, pri poslovanju pa skrbimo, da z različnimi mehanizmi ustrezno upravljamo tveganja, ki smo jim izpostavljeni," je začela odgovor Zavarovalnica Triglav.

Skupina Triglav je konec leta 2024 sprejela načrt za 2025 in nadgradila strategijo do leta 2030 za nadaljnje dobičkonosno, varno in trajnostno usmerjeno poslovanje. Letos napovedujejo, da bodo ob rednem poslovanju ustvarili poslovni izid pred obdavčitvijo od 130 do 150 milijonov evrov (čisti poslovni izid od 100 do 120 milijonov evrov), strateška ambicija pa je podvojitev na vrednost od 250 do 300 milijonov evrov do leta 2030. "Poleg tega krepimo obseg poslovanja, ob tem pa skrbimo za njegovo razpršenost z geografskega in produktno-storitvenega vidika ter krepimo njegov delež s trgov zunaj Slovenije," so dodali.

Celotni obseg poslovanja v letu 2025 bo predvidoma znašal več kot 1,8 milijarde evrov, ob tem pa ima Skupina ambicijo, da v letu 2030 obseg znaša od 2,5 do 3 milijarde evrov. Prizadevamo si tudi za visoko stopnjo dobičkonosnosti zavarovalnega dela poslovanja, pri čemer je cilj, da kombinirani količnik Premoženje in Zdravje v letu 2025 in v strateškem obdobju znaša pod 95 odstotkov.

STA

 

Petrol stavi na razpršenost

V Petrolu spremljajo dogajanje na borznih in finančnih trgih, z ustrezno politiko obvladovanja finančnih tveganj pa se ščitijo s finančnimi instrumenti na področju valutnega, cenovnega, količinskega ter obrestnega tveganja: "Poleg tega negotovosti na trgih energentov uspešno upravljamo z dolgoročno usmeritvijo Petrola v razpršeni prodajni portfelj energentov in razpršeno prodajno mrežo. Še vedno pa največje tveganje poslovanja ostaja regulatorno, na katerega imamo zelo omejene možnosti prilagajanja. Govorimo o regulaciji marž, naraščajočih zahtevkih energetskega prehoda ter s tem povezanih trajnostnih zahtevah."

Dodajajo, da se bodo tako kot v preteklosti še naprej prilagajali tržnim razmeram, "tako z vidika produktnega portfelja in optimizacije regijske prodaje kot tudi z nenehnim izboljševanjem stroškovnih učinkovitosti našega delovanja".

Članek je bil 11. marca 2025 ob 16.30 dopolnjen z odgovorom družbe Petrol.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar