Kitajski kongres: Kako bo Xijeva Kitajska nokavtirala Trumpove ZDA?

"Kar je po govoru kitajskega premiera Li Qiang jasno, je, da gre Kitajska z gospodarskim in tehnološkim razvojem ne glede na Trumpa in njegove carine povsem po svoji poti," je rdečo nit tretjega zasedanja 14. nacionalnega ljudskega kongresa za Bloomberg Adria izluščila poznavalka Kitajske in nekdanja dopisnica časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković.

Danes se namreč zaključuje osrednji politični dogodek v drugem gospodarstvu sveta, na katerem je azijsko cesarstvo opredelilo karseda širok nabor državnih prioritet s področja ekonomije, kapitalskih trgov, državne varnosti in zunanje politike pa vse do mednarodne trgovine.

Toda tudi najsilnejše gospodarstvo Azije, ki proizvede skoraj 20 odstotkov svetovnega BDP, še zdaleč ni povsem izolirano od posledic Trumpovih carinskih vojn, pravi analitičarka. "Prav ohranjanje predhodnega cilja okoli petodstotne gospodarske rasti je deloma tudi odziv na ameriške carine," navaja Baković.

Baković: Kitajci so identificirali šibke točke ZDA

Prav včeraj, na predzadnji dan zasedanja narodne politične posvetovalne konference (CPPCC) in nacionalnega ljudskega kongresa (NPC), je Kitajska uvedla povračilne carine na nekatere kmetijske oziroma živilske izdelke ter napovedala preiskave in omejitve delovanja nekaterih ameriških družb. 

Kitajski odgovor na Trumpove 20-odstotne carine na 440 milijard dolarjev blaga, kolikor ga ZDA na leto uvozijo iz azijske velikanke, je po mnenju Baković odločen in nikakor zadržan, kakor menijo nekateri opazovalci. Peking namreč povišane carine uvaja na številne kmetijske proizvode iz Združenih držav, za katere je Kitajska največji čezmorski trg.

Poleg tega pravi, da ne smemo pozabiti, da je kitajska vlada k carinam dodala še sankcije proti 15 ameriškim podjetjem, vključno s proizvajalcem brezpilotnih letal, dodatnim 10 pa onemogoča poslovanje na Kitajskem. Gre za veliko zaostrovanje trgovinskega boja med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, meni poznavalka. "Peking se je očitno odločil, da poseže po politiki ostrega odziva," pravi, morda tudi zaradi bojazni, da kitajski voditelj Xi Jinping v odnosu do ZDA ne bi deloval (pre)šibko, saj so mu prav to nekateri oporekali v času Trumpovega prvega mandata, dodaja.

"Kitajci so identificirali ranljivosti ZDA in prav na te merijo s povračilnimi carinami," meni nekdanja dopisnica, medtem ko ekonomist Uroš Delević z Univerze v Greenwichu v Združenem kraljestvu ameriške carine opredeljuje kot "obupan poskus ogrozitve tehnološkega napredka Kitajske".

Zasebni in državni denar za tehnologijo

In prav ta je bil na pravkar sklenjenih konklavah v ospredju nacionalnih prioritet porajajočega azijskega cesarstva. Na tako imenovanih 'dveh zasedanjih' ali Lianghui so Kitajci z vidika gospodarske politike ubrali naslednjo strategijo: po eni strani so se odločili, da jih Trump z vidika njihovega načrta dolgoročnega razvoja ne zanima, saj še naprej stavijo na izdelke z dodano vrednostjo, kot so čipi, e-avtomobili, roboti, kvanta tehnologija, 6G-omrežje in umetna inteligenca, po drugi pa so cilji rasti podobni kot leto pred tem, pojasnjuje sogovornica.

"Gre za izdelke, s katerimi Kitajska napoveduje svojo novo fazo razvoja in so 'imuni' na vsakodnevna politična dogajanja po svetu, a mimogrede le vzpostavljajo samozadostnost na kritičnih razvojnih področjih, ki jih izolira pred negativnimi posledicami Trumpovih carin," pravi Baković.

''Zato je kitajsko vodstvo na zasedanju sklenilo naložbe v razvoj in raziskave povečati za 10 odstotkov, kar je ogromno," pravi sogovornica. Lani je Ljudska republika po podatkih državnega statističnega urada za omenjene naložbe namenila že 2,68 BDP oziroma nominalno skoraj 495 milijard dolarjev, kar je za 8,3 odstotka več kot leto pred tem. Ker se letos končuje zadnja petletka, je tempo okrepljen tudi z vidika primerjave povprečne rasti s petletko v obdobju od 2016 do 2020, in sicer za 0,10 odstotne točke. Kitajska je z vidika naložb v tehnološke raziskave in razvoj druga na svetu takoj za ZDA.

 

 

Kitajska globalizacija proti protekcionizmu ZDA

Treba je poudariti, da so izjemno veliko pozornosti namenili tudi privabljanju tujih neposrednih naložb, pravi. To zlasti velja za krepitev naložb tveganega kapitala v razvoj umetne inteligence, kjer država sledi zanjo pomembnemu cilju – samozadostnosti. 

Prav privabljanje tujih naložb (FDI) je poleg spodbujanja notranje potrošnje za partijsko vodstvo vse pomembnejši - in bolj problematičen - cilj, saj uradni državni podatki, na katere se sklicuje Nikkei Asia, kažejo, da se je lani v državo nateklo komaj 4,5 milijarde dolarjev FDI. To pa je številka, ki je v primerjavi s predlansko za 90 odstotkov nižja in pomeni najnižjo raven v več kot treh desetletjih. Razlog? Pretiran državni nadzor nad zasebnim sektorjem in kapitalskimi trgi.

 

"Država je na zasedanjih napovedala tudi številne davčne olajšave in druge ukrepe, s katerimi naj bi Kitajska ponovno postala zanimiva naložbena destinacija," pravi, a kakšne konkretno bodo, "bomo morali še počakati". Toda kitajska vlada tudi deregulacijo kapitalskih trgov in ekonomije uporablja kot piar orodje, s katerim se poskuša razlikovati od Trumpovih ZDA. "Kitajska s tem želi demonstrirati, da se zavzema za odprto ekonomijo in za globalizacijo ter se pozicionira nasproti carinskemu protekcionizmu ZDA," dvojno funkcijo povečanja tujih naložb izpostavlja sogovornica.

Kitajska meni, da so Trumpove carine strel v koleno, pravi poznavalka, saj so zaradi njih ameriško gospodarstvo in kapitalski trgi v očeh azijskih investitorjev manj zanimivi. "Če pogledate s stališča azijskih držav, pri njih narašča dvom o ameriškem dolarju in naložbah v delnice ameriških družb, s tem pa se vse bolj oblikujejo zavezništva, ki sicer niso izrecno protiameriška, a ZDA ne vključujejo, in točno na to računa Kitajska," pojasnjuje.

Vlada pa bo tudi sama pristopila h krepitvi naložbene privlačnosti kitajskega gospodarstva, saj bo poleg tujega kapitala zato mobilizirala tudi domačega. Tako je prvi mož Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) Zheng Shanjie med zasedanji napovedal, da bo Kitajska ustanovila javno-zasebni sklad v vrednosti 138 milijard dolarjev za podporo tehnološkim zagonskim podjetjem, kakršno je DeepSeek. Prednost bodo imeli projekti s področja AI, čipov in obnovljivih virov energije, je navedeno v sporočilu za javnost.

 

Kmetijstvo kot kitajsko skrivno orožje?

Včeraj uvedene kitajske carine so ciljane, saj vključujejo 15-odstotni davek na piščance, pšenico in koruzo, ter 10-odstotni davek na sojo, svinjino, govedino in sadje. ZDA iz Kitajske letno uvozijo za 16,6 odstotka celotnega uvoza kmetijskih in živilskih izdelkov. 

Sinologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani Maja Veselič pojasnjuje, da je kmetijstvo zelo pomembna komponenta kitajske državne varnosti, zaradi česar država problematiko ureja sistematično in strateško: "Od leta 2021 na Kitajskem zaradi izkušenj z motnjami v dobavnih verigah v času pandemije ter podnebnih sprememb močno poudarjajo prehransko varnost kot komponento nacionalne varnosti."

Ne le da Kitajska, kot pravi Baković, ve, kako ZDA karseda prizadeti, ampak je na področju prehranske varnosti tudi sama relativno dobro izolirana pred negativnimi posledicami carinske vojne. To ji po oceni Veselič omogoča strategija, ki jo ta izjava od leta 2014. "Takrat so vpeljali novo nacionalno strategijo, ki poleg ukrepov za povečanje učinkovitosti domače kmetijske pridelave, kamor sodi uvajanje visokih tehnologij v kmetovanje, kot je pospešena dronizacija, predvideva še sistematično vključevanje v prehranske pridelovalne verige na tujem," pojasnjuje predavateljica. 

K temu prišteva še zakupe kmetijskih zemljišč na tujem in različne oblike sodelovanja kitajskih agropodjetij z lokalnimi pridelovalci kot tudi povezovanje z živilskopredelovalno industrijo.

A trgovinska vojna, v kateri "se bo Kitajska borila do konca", kakor je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, še zdaleč ne odraža enoznačnega stališča Pekinga. 

"Kitajci zelo strogo razlikujejo trgovinsko vojno in vse drugo, saj ta ne pomeni, da Peking ni pripravljen na sodelovanje z ZDA in Zahodom na drugih področjih mednarodne politike, kot je denimo konec vojne v Ukrajini," specifični položaj Pekinga tako do ZDA kot do Ukrajine in Rusije niza Baković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar