Kitajska na zasedanju leta pripravlja protiudarec Trumpu. Kakšen bo?

Kitajski premier Li Qiang je včeraj v monumentalni Veliki palači ljudstva na zahodnem koncu Trga nebeškega miru v svojem govoru odmeril temperaturo drugemu gospodarstvu sveta, predvsem pa je tri tisoč zbranim delegatom tretjega zasedanja 14. nacionalnega ljudskega kongresa sporočil, kaj azijsko velikanko čaka v prihodnje.

Li je resda priznal, da se gospodarstvo spopada s številnimi izzivi in da bodo za dosego ciljev potrebna težka prizadevanja za izpolnjevanje novega starega cilja okoli petodstotne rasti, vendar je bil v primerjavi z lanskim govorom glede prihodnosti opazno bolj veder. "Temeljni trend dolgoročne gospodarske rasti se ni in se ne bo spremenil. Velikanska ladja kitajskega gospodarstva bo še vedno prebijala valove in vztrajno plula v prihodnost," je zatrdil drugi človek osrednjega cesarstva, ki mu načeluje Xi Jinping.  

Vizija slednjega vključuje krepitev tehnološkega razvoja, preobrazbo v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo ter ustvarjanje samozadostnosti na glavnih strateških področjih, ki so neizogibno povezana z državno varnostjo. Takšen pa je tudi namen napovedane nadaljnje krepitve naložb v vojsko in njenih zmogljivosti, da bo Kitajska v nekaj letih nazadnje lahko anektirala Tajvan.

O Trumpu brez Trumpa

Kot je to značilno za skrbno koreografirane ceremonije, kakršno zasedanje narodne politične posvetovalne konference (CPPCC) in nacionalnega ljudskega kongresa (NPC) vsekakor je, iz ust premierja ni bilo slišati besed ZDA, Donald Trump ali carinska vojna. "To ni presenetljivo, saj se Kitajska oziroma njeni voditelji nikoli ne spuščajo na osebno raven, ampak o izzivih govorijo v objektivnih pojmih, v primeru carin v kontekstu pravil svetovne trgovine," je za Bloomberg Adria ocenil izvrsten poznavalec Kitajske in geopolitike z ekonomske fakultete v Ljubljani Anastas Vangeli.

Vseeno se kitajsko politično vodstvo v svojem delovnem poročilu o razmerah v državi, ki napoveduje začetek najpomembnejšega političnega dogodka Lianghui oziroma 'dveh zasedanj', ni moglo izogniti posledicam Trumpovih 20-odstotnih carin na kitajski uvoz. Čeprav je Kitajska minulo leto sklenila z uresničitvijo zastavljenega cilja petodstotne rasti, je namreč to dosegla z nekaterimi zanjo nekonvencionalnimi metodami fiskalnih in monetarnih spodbud v končnici leta.

 

"Večina finančnih ukrepov je bila usmerjena v dokapitalizacijo bank, ki bodo zaradi nižjih obrestnih mer in manjših kapitalskih rezerv lahko znova obudile cikel vlaganja," je o ukrepih kitajske vlade za spodbujanje potrošnje, prek nje pa gospodarske rasti dejal Matej Krajnik, upravljavec premoženja iz Generali Investments. "Zato je vzdušje v Pekingu ob letošnjem zasedanju veliko bolj praznično in optimistično kot ob drugih pomembnih političnih dogodkih drugje po svetu," pravi Vangeli.

Kitajske skrbi

Toda Li se je na trgovinski antagonizem ZDA v svojem govoru vseeno obregnil, češ da čedalje bolj zapleteno in neprijazno zunanje okolje lahko bolj vpliva na Kitajsko na področjih, kot so trgovina, znanost in tehnologija. Carine so za Kitajsko ob krepitvi deflacije, močni zadolženosti lokalnih oblasti zaradi zastalega nepremičninskega trga in na notranjem trgu ter naraščajoči brezposelnosti zlasti med mladimi, trdovratna težava, saj Kitajska ob nizki kupni moči doma za poganjanje gospodarstva postaja vse bolj odvisna od izvoza.

Prav ta je bil svetla točka in hkrati ranljivost gospodarstva, saj se je po podatkih vlade na letni ravni povečal za 7,1 odstotka, na 3,57 bilijona dolarjev, trgovinski presežek pa je bil na veselje predsednika vlade z 992,2 milijarde dolarjev prav tako rekorden.

Čeprav ta ne dosega 36 odstotkov BDP-ja kot v cvetočem letu 2006, ampak se je delež v zadnjih letih ustalil pri dobrih 20 odstotkih, se pritisk na kitajsko gospodarstvo zaradi šibkega notranjega povpraševanja in deflacije ob povišanih carinah stopnjuje. Izziva trdovratne deflacije se po novem odkrito zaveda tudi vlada, kar kaže Lijevo znižanje ciljne inflacije s treh na dva odstotka. Ta je sicer v zadnjih dveh letih rasla s slabima 0,2 odstotka.

K temu je treba prišteti še pomanjkanje ustrezne socialne mreže, ter kot pravi še ena poznavalka Kitajske in nekdanja dopisnica Dela iz Pekinga Zorana Baković, neustrezno zdravstveno varstvo, zaradi česar skrbni Kitajci okoli 70 odstotkov prihodkov privarčujejo, medtem ko je prav takšen odstotek premoženja gospodinjstev naložen v nepremičninski trg, ki prav tako stagnira in zavira potrošnjo. 

 

Prioriteta številka 1: krepitev potrošnje

Premier Li Qiang predsednika Trumpa v govoru ni omenil, toda je s tem, ko je napovedal precedenčni dvig državnega trošenja oziroma zadolževanja za dvig potrošnje, dal jasno vedeti, da se Ljudska republika pripravlja na trgovinsko vojno in omejevanje njenih posledic.

Vanjo se država podaja s strategijo krepitve domačega povpraševanja. To razkriva lingvistična analiza, ki je glavno orodje pri razvozlavanju tradicionalno ohlapnih govorov partijskih funkcionarjev. Po podatkih analize, ki jo navaja Reuters, je bil izraz 'potrošnja' v premierjevem poročilu omenjen 31-krat, kar je 21-krat več kot lani, medtem ko je bila 'tehnologija' omenjena 28-krat, kar je podobno kot lani, ko je bila beseda uporabljena 26-krat. Tako se je prvič doslej zgodilo, da je bilo povečanje potrošnje povzdignjeno na prvo mesto med prednostnimi nalogami upravljavcev kitajskega gospodarstva.

Bloomberg navaja, da bo delež javnofinančnega primanjkljaja v razmerju do BDP-ja po novem štiriodstoten oziroma nominalno 780 milijard dolarjev, kar je največ od leta 1994. Dosedanja triodstotna stopnja je bila namreč izraz stroge fiskalne discipline partijskega vodstva, razumljena kot odlika veščega gospodarskega upravljanja. 4-odstotni primanjkljaj kaže, da je kitajsko vodstvo z vidika reševanja gospodarstva pripravljeno delovati izven dosedanjih okvirjev. "Trumpove carine so dober izgovor za kitajsko vlado, da vpelje nekatere nekonvencionalne in neljube ekonomske ukrepe, ki bi jih drugače težko upravičila," je v včerajšnjem pogovoru za britanski BBC dejala Deborah Elms, strokovnjakinja za trgovino pri fundaciji Hinrich.

Vlada je podobno kot lani napovedala izdajo posebnih državnih obveznic z zelo dolgo ročnostjo v vrednosti 183 milijard dolarjev. A znesek je v primerjavi z lanskimi 150 milijardami večji. Približno 42 milijard dolarjev bo namenjenih financiranju programa po sistemu 'staro za novo', ki subvencionira potrošniške nakupe avtomobilov, gospodinjskih aparatov in izdelkov za dom. "Tudi ta številka je za kar dvakrat večja od lanske", pojasnjuje novinarski kolega in dopisnik kitajske agencije Xinhua, Tian Dongdong.

Spodbujanje potrošnje je z vidika metod kitajske ekonomske politike neobičajno, saj je ta tradicionalno spodbujala investicije v infrastrukturo ter gradnjo velikih proizvodnih zmogljivosti. Zdaj so težave tako demografske kot tudi strukturne narave," je povedal Matjaž Dlesk, višji upravljavec vzajemnih skladov pri Triglav Skladih. "Kitajska razvija delovna mesta v visokotehnoloških podjetjih z višjo dodano vrednostjo," je povedal.

 

Razvoj na pogon umetne inteligence

Preusmerjanje k izdelavi tehnološko naprednih izdelkov, med katerimi je v zadnjem času v ospredju tudi umetna inteligenca klepetalnika DeepSeek, kitajsko politično vodstvo imenuje s parolo 'proizvodne sile nove kakovosti'. Po besedah Zhenga Changzhonga, direktorja centra za partijski in državni razvoj na univerzi Fudan, bo vlada tudi letos nadaljevala poglabljanje svežnja gospodarskih reform v skladu s tem konceptom. "Čeprav moramo spodbujati nadaljnji razvoj gospodarstva v skladu s 'proizvodnimi silami nove kakovosti', pa pri tem ne smemo pozabiti na preostale dele družbe. Pričakujem tudi sprejetje novih ukrepov za krepitev modernizacije Kitajske v prihodnjem mandatu," je ocenil za Bloomberg Adria.

Z njim se strinja tudi Vangeli, ki za leto 2025 napoveduje močan poudarek na področju tehnoloških inovacij kot temelju kitajske razvojne strategije. Pri tem poudarja, da se letos izteka zadnja petletka, mineva pa tudi eno leto, odkar so na lanskem zasedanju 'proizvodne sile nove kakovosti' postale temelj kitajske gospodarske politike. "Izraz je prav s pojavom DeepSeeka dobil svoj pravi pomen," meni poznavalec. Umetna inteligenca (AI) ali po kitajsko 'človeško ustvarjena inteligenca' se po njegovem v kitajskem gospodarstvu na široko vključuje v proizvodnjo, upravljanje in vodenje, zato bo to glavna tema zasedanja.

Premier Li je v svojem govoru poudaril ključno vlogo UI pri spodbujanju gospodarske rasti in tehnološkega vodstva azijske velesile. Predstavil je načrte za spodbujanje uporabe umetne inteligence v različnih sektorjih, vključno z e-vozili, pametnimi telefoni in robotiko. Gre za pobudo, ki je skladna s širšim ciljem Kitajske, da doseže tehnološko samozadostnost in globalno konkurenčnost pri razvoju UI.

Vse sile za obrambo

Izdatki za vojsko naj bi se povečali za 7,2 odstotka, kar je podobno kot lani, in tako znašajo 245 milijard dolarjev. Glede na eksplozijo vlaganj v obrambo, pri čemer je Evropska komisija pred dnevi napovedala 800 milijard evrov za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, povečanje ne preseneča. Kitajska je do leta 2027, ko bo ljudska armada praznovala stoletnico obstoja, odločena oblikovati sodobno vojsko, ki bo sposobna izvesti invazijo na Tajvan.

O tej občutljivi temi je Li pričakovano dejal, da bo Kitajska napela vse sile za dosego zastavljenih ciljev. "Odločno bomo spodbujali prizadevanja za vnovično združitev s Tajvanom," je zatrdil in hkrati napovedal nasprotovanje zunanjemu vmešavanju.

Toda še preden bo v orjaški dvorani prihodnji torek padel zastor, bo eno od glavnih vprašanj, kdo iz političnega vodstva bo imel sklepno novinarsko konferenco. "Če jo bo vodil Li, bo to jasno sporočilo, da mu Xi zaupa, s tem pa bi tudi zaprl usta kritikom, ki menijo, da predsednik krepi centralizacijo oblasti in posredno svoj vpliv," sklene Vangeli.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar