Kakšni so odzivi na Trumpove carine in umik pomoči Ukrajini?

Nov dan, nove carine in zaostritve na relaciji ZDA – Ukrajina. Ameriški predsednik Donald Trump je danes uresničil svoje napovedi o uvedbi dodatnih 25-odstotnih carin na uvoz iz sosednje Mehike in Kanade. Poleg tega je na obstoječih 10 odstotkov na kitajski uvoz, danes dodala še nadaljnjih 10 odstotkov na blago iz azijske tekmice. Kitajska je že napovedala odziv s 15-odstotnimi carinami na ameriški uvoz ter na izdelke nekaterih ameriških družb, poročajo kitajski mediji. Tako naj bi povišane carine prizadele za okoli 1,5 bilijona dolarjev letnega uvoza, poroča Bloomberg.

Hkrati je Trump odredil prekinitev vse vojaške pomoči Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme ameriške predloge premirja. Predvidljiva poteza glede na petkov spor med Zelenskim in Trumpom v Beli hiši in kasnejše očitke o tem, kdo je odgovoren za spor in kdo naj se komu zanj opraviči.

Kakšni so bili doslej odzivi na ta dva pomembna dogodka dneva?

Največ odzivov je zaradi časovne komponente iz Kitajske. V odnosih med Kitajsko in ZDA bo zagotovo prihajalo do nesoglasij, vendar Kitajska ne bo pristala na pritiske ali grožnje, je tako danes zjutraj povedal Lou Qinjian, tiskovni predstavnik tretjega zasedanja 14. nacionalnega ljudskega kongresa, ki se začenja jutri. Poznavalci menijo, da bo Ljudska republika jutrišnje ključno zasedanje, kjer vlada opredeli letne gospodarske cilje, tokrat izkoristila tudi za napoved dodatnih ukrepov.

Kitajsko ministrstvo za kmetijstvo je v izjavi pozvalo ZDA, naj "nemudoma umaknejo" carine, ki jih je označilo za "nerazumne in neutemeljene ter škodljive za druge", navaja britanski BBC.

Kot je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian, so kitajski protiukrepi potrebni za zaščito kitajskih pravic in interesov. Pritisk, prisila in grožnje po njegovih besedah niso pravi način za soočanje s Kitajsko in Pekingom. ZDA je zato svetoval, naj se vrnejo na pot dialoga in sodelovanja.

Ob tem so se v Pekingu zavezali, da se bodo v primeru, da bodo ZDA stopnjevale trgovinsko vojno, "borili do bridkega konca". "Če bodo ZDA vztrajale pri carinski vojni, trgovinski vojni ali katerikoli drugi vojni, se bo kitajska stran z njimi borila do bridkega konca," je poudaril Lin.

Med izdelki, na katere Kitajska uvaja povišane carine, sta koruza in soja, ki ju ZDA v veliki meri izvažajo v azijsko velikanko. Trump pa je že napovedal, da bodo aprila ocarinili tudi kmetijske izdelke, ki iz tujine prihajajo v ZDA. Zato je Trump v današnji objavi na družbenem omrežju Truth Social ameriškim kmetom svetoval: "Velikim kmetom Združenih držav Amerike: Pripravite se, da boste začeli proizvajati veliko kmetijskih proizvodov, ki se bodo prodajali znotraj Združenih držav. Carine za zunanje proizvode bodo uvedene 2. aprila. Zabavajte se!"

Na carine se je pred njihovo uvedbo že včeraj odzval tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je napovedal povračilne carine. "Če bodo ameriške carine začele veljati nocoj, se bo Kanada z jutrišnjim dnem odzvala s 25-odstotnimi carinami na 155 milijard dolarjev ameriškega blaga," je napovedal.

Trudeau se je v ponedeljek v Združenem kraljestvu srečal s kraljem Karlom III. in pred tem dejal, da bo razpravljal o vprašanjih, ki so pomembna za Kanadčane, vključno z "zavzemanjem za našo suverenost in neodvisnost kot naroda".

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joy je v ponedeljek povedala, da so carine eksistencialna grožnja za njeno državo, zaradi katere je v nevarnosti več tisoč delovnih mest. "Carine so popolnoma neupravičene in Kanadčani so pred to gospodarsko grožnjo enotni," je zapisala na omrežju X.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum pa je dejala, da imajo pripravljene ukrepe ne glede na Trumpovo odločitev, vendar bodo morali počakati in videti, kaj se bo zgodilo.

'Ameriška pomoč za Ukrajino pomembnejša kot kdajkoli'

Vrstijo se tudi odzivi na ameriško zamrznitev vojaške pomoči Ukrajini, dokler se Zelenski ne opraviči Trumpu. S tem ZDA izvajajo pritisk na oblegano državo, da sprejme pogoje premirja, ki so ga Američani pripravili po pogajanjih z rusko stranjo.

Medtem ko je Evropa na nedeljskem neformalnem vrhu v Londonu sklenila, da bo povečala obrambne izdatke in tako pomagala Ukrajini vzpostaviti in vzdrževati premierje, je Trump na omrežju Truth Social zapisal: "Evropa je porabila več denarja za nakup ruske nafte in plina, kot ga je porabila za obrambo Ukrajine – BISTVENO VEČ!"

Njegov podpredsednik JD Vance je v zvezi z mirovnim sporazumom dejal, da pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Zelenski na koncu pristal na pogovore o miru z Rusijo. Ponovil je, da Zelenski na nedavnem srečanju s predsednikom Trumpom, ki se je sprevrglo v prepir, ni bil spoštljiv in da je pokazal nepripravljenost sodelovati v mirovnem procesu.

"Mislim, da Zelenski še ni bil tam in mislim, da, odkrito povedano, zdaj še vedno ni tam. Vendar mislim, da bo sčasoma prišel do tega cilja. Moral bo," je v pogovoru za Fox, ki je bil posnet, še preden je Bela hiša sporočila, da Trump prekinja vojaško pomoč Ukrajini, povedal JD Vance.

Na spor in zamrznitev pomoči se je odzval tudi ukrajinski parlament, ki je na svoji spletni strani objavil: "Trenutno je ta podpora za Ukrajince in njene obrambne sile, pa tudi za zagotavljanje varnosti in stabilnosti na celotni evropski celini, pomembnejša kot kdajkoli."

Predsednik Zelenski je na omrežju X objavil posnetek na katerem pravi: "Osnovni scenarij je ohraniti položaje in ustvariti pogoje za ustrezno diplomacijo, da se ta vojna čim prej konča s pravičnim mirom. Potrebujemo mir, resničen in pošten mir, ne pa neskončne vojne. Varnostna jamstva so bistvenega pomena".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v odzivu na zamrznitev ameriške pomoči predlagala načrt za oborožitev Evrope. Da bi se članice EU lahko zaščitile neodvisno od pomoči ZDA, so nujne naložbe v skupni obrambni proračun. Skupno bi tako lahko po navedbah von der Leyen z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".

Načrt v petih točkah vključuje omilitev dolžniških pravil in spodbude za povečanje izdatkov za obrambo, poroča Bloomberg. Vzpostavljen bo nov sklad, vreden 150 milijard evrov, ki bo podpiral 27 držav članic pri naložbah v obrambo, zanje pa naj ne bi veljala evropska fisklana pravila oziroma omejitve.

Britanski premier Keir Starmer je še naprej osredotočen na zagotovitev miru, je dejala njegova namestnica Angela Rayner. "Naznanila ga ne bodo spravila s tira," je dejala glede prekinitve pomoči ZDA.

Moskva: Najboljši prispevek k miru

"Če ZDA ustavijo vojaško pomoč, bi bil to najboljši prispevek k miru," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre za "rešitev, ki bi resnično lahko spodbudila Kijev v mirovni proces".

Izpostavil je, da so bile ZDA od začetka vojne, ki jo je februarja 2022 z ofenzivo na Ukrajino sprožila Rusija, največja dobaviteljica vojaške opreme Kijevu. "Videli bomo, kako se bodo odvijale razmere na terenu," je dodal.

Bloomberg poroča, da se Rusija ponudila, da bo administraciji predsednika Trumpa pomagala pri komuniciranju z Iranom o vprašanjih, kot so jedrskem programu in njeni podpori regionalnim protiameriškim pooblaščencem, je sporočila  osebe, ki so seznanjene z razmerami.

Novico bomo sproti dopolnjevali z novimi odzivi s celega sveta.