Silovito rast tehnološkega sektorja, ki ga poganja obljuba neslutenega potenciala prebojne tehnologije umetne inteligence (UI), odraža falanga podjetij, zbranih pod imenom veličastnih sedem. Na vrhu kraljuje kalifornijsko podjetje Nvidia, ki si je vodilni položaj zagotovilo predvsem zaradi visokozmogljivega grafičnega procesorja za podatkovne centre H100. Podobno zgodbo o uspehu si z domačim tehnološkim gigantom Huawei prizadeva ustvariti tudi Kitajska.
V ozadju krepitve tehnološkega sektorja in spremljajočih donosov za vlagatelje tako poteka krčevita tehnološka tekma, ki ima prav toliko kot s sijajnim poslovanjem opraviti z geopolitičnimi namerami ter varnostnimi pomisleki ZDA in Kitajske. Kdor je namreč pozorno bral poslovno poročilo Nvidie, je med drugim lahko zasledil tudi oceno, da je kitajski Huawei glavni tekmec z vidika programske in strojne opreme za grafične procesorje, ki se uporabljajo pri razvoju generativne UI.
Huaweiev šok
ZDA skupaj z državami Evropske unije in Tajvanom prek restriktivne trgovinske zakonodaje že nekaj časa poskušajo omejiti izvoz kritične tehnologije čipov v azijsko tekmico in tako drugemu gospodarstvu sveta odvzeti nekaj vetra v jadrih. Toda vedno novi produkti tamkajšnjih tehnoloških gigantov kažejo, da strategija omejevanja Kitajske ni pretirano uspešna.
Preberi še
Silicijev ščit in motor TSMC privzdiguje azijske trge
Japonska nepričakovano zdrsnila v recesijo in mesto med najrazvitejšimi gospodarstvi prepustila Nemčiji.
15.02.2024
Nvidia napoveduje 'noro leto za UI', kitajska partija pa snubi njihovega šefa
Kaj je prvi mož družbe Nvidia Jensen Huang počel na Kitajskem, ki jo je obiskal prvič po štiri letih?
26.01.2024
Umetna inteligenca: Bistvene razlike med EU, ZDA in Kitajsko
Kako umetno inteligenco uporablja nemška industrija?
12.02.2024
Nvidia in Cisco bosta podjetjem prodajala opremo za umetno inteligenco
Cisco in Nvidia bosta skupaj ponudila alternativo velikim podatkovnim središčem.
06.02.2024
Časnik FT tako poroča, da je največji kitajski proizvajalec čipov SMIC v Šanghaju postavil nove proizvodne linije vse bolj naprednih čipov, ki jih je za pogon lastnih elektronskih naprav zasnoval Huawei.
Kdor je namreč pozorno bral poslovno poročilo Nvidie, je med drugim lahko zasledil tudi oceno, da je kitajski tehnološki gigant Huawei glavni tekmec kalifornijskega fenomena razvoja umetne inteligence.
Ta je konec lanskega avgusta, prav med obiskom ameriške ministrice za trgovino Gine Raimondo, osupnil svetovno javnost s predstavitvijo naprednega pametnega telefona mate 60 pro. Novica pa ni presenetila zgolj javnosti, ampak tudi poznavalce, saj se je kasneje izkazalo, da telefon poganja zmogljivi čip velikosti 7 nanometrov.
Čeprav je ta manj napreden od denimo 5- ali celo 3-nanometrske tehnologije, ki poganja strojno opremo za razvoj UI ameriških podjetij, pa je bil Zahod dotlej prepričan, da kitajski tehnološki sektor še zdaleč ni dovolj razvit za takšen podvig. Šlo je za prelomnico, saj je Huaweiu ameriškemu tržnemu protekcionizmu navkljub že lani uspelo doseči zmogljivost podatkovnega prenosa 5G.
Krepitev samozadostnosti
Pa tudi za streznitev. Povečevanje proizvodnih zmogljivosti kitajskih tehnoloških podjetij je namreč neposredno povezano z zagotavljanjem samozadostnosti na področju vitalnih industrijskih panog. Vsaj tistih, ki jih kot takšne razume komunistična partija Kitajske pod taktirko njenega generalnega sekretarja in predsednika države Xi Jinpinga. Mednje vsekakor spada tudi razvoj tehnologije in proizvodnje sodobnih čipov, ki poganjajo vse od UI, električnih avtomobilov do medcelinskih raket in bojnih letal pete generacije.
Zato je vse skupaj še kako povezano z zagotavljanjem kitajske državne varnosti. A kaj, ko ta v očeh Američanov pridobiva obrise ekspanzionistične pretnje Xijeve Ljudske republike. Xi je ne nazadnje 19. januarja na slovesnosti ob podelitvi nagrad najboljšim inženirskim umom dejal, da morajo ti pomagati državi pri doseganju samozadostnost s preboji na področju "ključnih tehnologij" za razvoj "visokokakovostnih projektov".
Da je na kocki marsikaj, se enako dobro zavedata tako Peking kot tudi Washington. Številni vidiki uporabe silicijevega bogastva so botrovali odločitvi administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna, s katero je oktobra lani zaostrila izvozne omejitve za napredno opremo za proizvodnjo čipov. ZDA si odtlej skupaj z Nizozemsko in Japonsko prizadevajo preprečiti dostop Kitajske do najnovejših orodij za izdelavo čipov, kot so litografski stroji nizozemskega proizvajalca ASML.
Kitajska podjetja poskušajo zahodne omejitve dostopa do naprednih proizvodnih zmogljivosti zaobiti s posodobitvijo obstoječe strojne opreme, ki si jo je zagotovila pred zaostritvijo trgovinskih odnosov z ZDA.
Kitajsko politično vodstvo na drugi strani tovrstne zahodne omejitve tolmači kot izraze ameriške hegemonije. Pri čemer pa podjetja, kot je SMIC, spodbuja k iskanju različnih obvodov. Najobetavnejša je posodobitev obstoječe strojne opreme, ki si jo je Ljudska republika zagotovila pri tujih dobaviteljih pred trgovinskimi in geopolitičnimi zaostritvami.
Prav to pot naj bi pri vzpostavljanju novih proizvodnih zmogljivosti ubral SMIC. Vendar po vsej verjetnosti tudi tako ne bo mogel doseči razvojne stopnje za izdelavo najbolj naprednih 3-nanometrskih čipov. Vsaj tako upajo v Washingtonu, saj bodo nadgrajene proizvodne linije verjetno kmalu zadostovale za izdelavo 5-nanometrskih čipov. V novih obratih naj bi po poročanju FT sprva izdelovali čipe kirin, ki so plod razvoja Huaweievega podjetja HiSilicon. Gre za silicijeve stvaritve, ki poganjajo najnovejše in najbolj zmogljive pametne telefone kitajske izdelave, kakršen je omenjeni mate 60 pro.
A strategija posodobitve proizvodnih strojev za dohitevanje zahodnih tehnoloških gigantov ima pomembno hibo – podpovprečno kakovost in zamuden postopek izdelave. Število čipov, ki jih proizvede SMIC in so primerne kakovosti za dobavo strankam, je v primerjavi s konkurenčnim tajvanskim podjetjem TSMC manjše za kar dve tretjini.
Ne le igra mačke z mišjo
Toda tudi dostojno izdelani 5-nanometrski čipi kitajskega porekla se po zmogljivostih in kompleksnosti ne bi mogli enakovredno kosati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo premoreta Intel ali tajvanski TSMC.
A napredka kitajskih podjetij, kot je pokazalo neprijetno avgustovsko presenečenje ob obisku ameriške ministrice, ne gre podcenjevati. Njihova iznajdljivost in sposobnost inoviranja z omejenimi sredstvi je pač posledica odločenosti kitajskega državnega vodstva, da si trgovinskim omejitvah navkljub zagotovi ustrezen tempo razvoja in konkurenčnosti domače industrije. Država je za razvoj industrije čipov samo v obdobju 2021‒2022 namenila dobrih 290 milijard dolarjev, navaja tajvanski Digitimes.
Ob vsem tem pa seveda ne gre zgolj za tehnološko igro mačke z mišjo med velesilama, saj je razvoj UI ključen tudi z vidika posla. Huaweiev telefon, ki je ob predstavitvi zaradi simboličnega kljubovanja ameriškim omejitvam naletel na veliko odobravanje kitajskih potrošnikov, se je namreč ob vsem nacionalističnem pompu izkazal tudi za dostojno prodajno uspešnico.
Po podatkih družbe Canalys je Huawei samo s prodajo telefonov, kakršen je famozni mate 60 pro, v zadnjem četrtletju dosegel skoraj 50-odstotno povečanje dobave na domačem trgu.
Gre za podatek, ki vsekakor veseli tudi tamkajšnji državni vrh. Krepitev domače potrošnje je namreč dodaten košček v Xijevi sestavljanki ekonomske samozadostnosti, ki okrnjena izvoz ter nasedli nacionalni nepremičninski trg poskuša nadomestiti z dinamičnim notranjim trgom izdelkov široke potrošnje.
Nove proizvodne zmogljivosti so zato nekakšen lakmusov test kitajske strategije avtohtonega razvoja UI; posredno pa tudi paradigmatskega zasuka gospodarskega razvoja velikanke. Če se bodo torej proizvodne linije izkazale za ustrezne, čipi pa za dovolj zanesljive, naj bi Huawei razmišljal celo o nadaljnji miniaturizaciji svojega najzmogljivejšega procesorja za tehnologijo UI ascend 920. Huaweiev 7-nanometrski čip ascend 910b po mnenju analitikov in industrijskih strokovnjakov namreč spada med najbolj obetavne alternative Nvidijinim vodilnim procesorjem za razvoj UI. Če bi do tega tudi prišlo, bi kitajski konkurenci uspelo znatno zmanjšati razvojno vrzel med lastnimi čipi in najbolj zmogljivimi izdelki družbe Nvidia, ki poganjajo norijo UI.