Predsednik Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja izbral Francoisa Bayrouja, piše Bloomberg. Svojega dolgoletnega sredinskega zaveznika je pozval, naj vodi vlado v času politične krize, ki je strmoglavila prejšnjo administracijo. Bayrou na položaj prihaja v času, ko se je voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen prejšnji teden povezala z levičarsko koalicijo, da bi s položaja izrinila Michela Barnierja, ki je poskušal skozi parlament spraviti predlog proračuna.
Vlagatelji pozorno spremljajo dogajanje po mesecih političnih pretresov in negotovosti, ki so sprožili začasno prodajo francoskega premoženja, zaradi česar so se stroški zadolževanja države na neki celo povzpela nad raven Grčija. Razpon med donosi na francoski in nemških 10-letni obveznici, ki nakazuje tveganje nakupa francoske obveznice, je bila za dve bazični točki nižje pri 77 bazičnih točkah, kar je blizu povprečja v zadnjih šestih mesecih.
Macronova odločitev, da junija razpusti narodno skupščino, je državo pahnila v nenavaden položaj, v katerem ima francoski predsednik le majhen vpliv na poslance. Od predčasnih volitev je spodnji dom razdeljen na tri sprte bloke: levičarsko Novo ljudsko fronto, skrčeno sredinsko podporo Macrona in razširjeno nacionalistično skupino pod vodstvom Le Penove.
Preberi še
Katedrala Notre Dame spet kraljuje, a kontroverznostim kar ni konca
845 milijonov evrov za obnovo je poskrbelo, da je "naša gospa" bolj glamurozna kot kdaj koli prej.
06.12.2024
Hazarderski Macron in šibki Scholz: V kako globoki krizi je EU?
Strokovnjakinja Ana Bojinović Fenko: Več političnega radikalizma krepi vlogo držav na ravni EU.
06.12.2024
Kaj čaka operativno nesposobno Francijo?
Predsednik Emmanuel Macron bo francosko javnost nagovoril nocoj.
05.12.2024
Kaj francoska politična kriza prinaša vlagateljem
Francoski indeks CAC40 se sredi politične krize giblje v izhodišču, najbolj pod pritiskom so bančne delnice. Je to lahko priložnost za vlagatelje?
04.12.2024
Donos na francoske obveznice se je izenačil z grškimi
Grčija je vse bolj zanesljiva, saj nadzoruje svoje dolgove, medtem ko se francoska vlada muči zmanjšati primanjkljaj.
28.11.2024
Bayrou - vodja stranke Demokratično gibanje (MoDem) - je nekoliko priljubljen tudi pri nekaterih skrajno desnih poslancih Nacionalnega zbora (RN), vendar še vedno nima soglasne podpore članov drugih strank. "Če bo Bayrou potrjen, mu bomo dali priložnost, kot smo storili z Barnierjem," je dejal Philippe Ballard, poslanec skrajne desnice. Vendar pa so iz skrajno levičarske stranke France Unbowed (LFI) sporočili, da bodo predlagali glasovanje o nezaupnici novemu Macronovemu kandidatu. Ključ do uspeha Bayrouja bo pridobitev podpore na levi in desni strani, da bi se izognili oblikovanju večine, ki bi ga preglasovala tako kot Barnierja.
Pričakujejo, da bo Bayrou v prihodnjih dneh predložil svoj seznam ministrov, vendar se bo verjetno soočil s podobnimi težavami kot Barnier pri spravljanju zakonodaje skozi parlament, ki ga sestavljajo trije sprti bloki. Njegova bližina nepriljubljenemu Macronu bi se lahko izkazala za ranljivost, ocenjujejo v Reutersu. Politična kriza v Franciji je sprožila dvome o tem, ali bo Macron dokončal svoj drugi predsedniški mandat, ki se konča leta 2027. Kriza ni Franciji le zvišala stroškov zadolževanja, temveč je tudi ustvarila brezvladje v osrčju Evrope ravno v času, ko se Donald Trump pripravlja na vrnitev v Belo hišo.
Kako skozi parlament spraviti zakonodajne predloge
Prva naloga za Bayrouja bo imenovanje vlade, ki bo sposobna skozi parlament spraviti zakonodajo, ki bo državi omogočila nadaljevanje pobiranja davkov in izvajanje minimalne ravni porabe, da bi se izognili zaprtju s 1. januarjem. Opozicijske skupine so dejale, da bodo podprle nujno zakonodajo, čeprav ne dovoljuje nove porabe, in bi lahko zvišala davke na dohodek, če je ne bo hitro nadomestil novi proračun.
Bayrou bo nato moral pobrati dele proračunskega načrta za leto 2025, ki ga je iztiril Barnierjev padec. Prvotni predlog zakona je bil namenjen neobičajno ostri prilagoditvi, da bi francoski primanjkljaj z letošnjih 6,1 odstotka znižali na pet odstotkov BDP z varčevalnimi ukrepi in zvišanji davkov v skupni vrednosti 60 milijard evrov.
Bayrou, ustanovitelj stranke MoDem, ki je od leta 2017 del Macronovega vladajočega zavezništva, je sam trikrat kandidiral za predsednika. Stavil je na svoje podeželske korenine kot dolgoletni župan mesta Pau na jugozahodu države. Macron je leta 2017 imenoval Bayrouja za pravosodnega ministra, vendar je le tedne pozneje odstopil med preiskavo o domnevnem goljufivem zaposlovanju parlamentarnih pomočnikov v njegovi stranki. Letos je bil oproščen obtožb goljufije. Bayroujeva prva resnična preizkušnja bo že kmalu v novem letu, ko bodo morali sprejeti zakon o proračunu za leto 2025, ki predvideva zategovanje pasu.