Med vrhuncem tekmovanja ZDA in Kitajske v razvoju umetne inteligence (AI) je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu uspelo okrepiti vezi z indijskim premierjem Narendro Modijem in na pariškem vrhu o umetni inteligenci nepričakovano predstaviti Evropsko unijo in Francijo kot privlačno okolje za nov preboj v razvoju AI-ja.
Napovedal je, da bodo zasebna podjetja v ta namen v prihodnjih letih vložila 109 milijard evrov. S svojevrstnim šarmom je Macron po eni strani poskušal navdušiti prisotne in širšo javnost s predstavitvijo svojih lažnih posnetkov, ustvarjenih s pomočjo AI-ja, ki krožijo po družbenih omrežjih, po drugi strani pa ni želel razjeziti, temveč le poslati sporočilo "dobremu prijatelju na drugi strani oceana".
"Donald Trump pravi 'vrtaj, bejbi, vrtaj' (angl. drill, baby, drill). Tu ni potrebe po vrtanju, temveč 'zaženi se, bejbi, zaženi se' (angl. plug, baby, plug)," se je pošalil na vrhu, ko je pred voditelji in predstavniki 100 držav ter največjih tehnoloških in investicijskih podjetij hvalil velike energetske, zlasti jedrske zmogljivosti Francije, ki so nujne za intenzivno električno oskrbo AI projektov.
Preberi še
Umetna inteligenca: Z milijardami v tekmo vstopa tudi EU
Lahko EU ulovi zaostanek za ZDA in Kitajsko?
12.02.2025
Vrtoglave milijarde v AI: V katere delnice se splača vlagati?
Tehnološki giganti bodo letos kumulativno vložili 325 milijard dolarjev v razvoj AI, največ Amazon. Evropa pa 200 milijard.
13.02.2025
Francoska mačka v boj za prevlado AI
Francoski startup Mistral AI je nadgradil svojega AI asistenta Le Chat, ki zdaj ponuja hitrejše odgovore, dostop do novic v realnem času ter napredne funkcije za analizo dokumentov in generiranje slik.
11.02.2025
156 najbolj uspešnih AI zagonskih podjetij v Evropi
Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija vodijo v naložbah v umetno inteligenco, skupaj predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh evropskih AI investicij.
06.02.2025
Poudarjanje, da se EU "ponovno vključuje v tekmovanje" in njegovo posredno zbadanje Trumpa zaradi ponovnega obračanja k fosilnim gorivom, čeprav je ta odločil, da bo v razvoj AI-ja v ZDA vloženih 500 milijard dolarjev, je omejilo vpliv Macronovega diplomatskega šarma. Vsaj glede Washingtona in Londona.
ZDA in Velika Britanija sta bili med državami, ki so zavrnile podpis končne izjave vrha, v kateri so pozvali k "spodbujanju usklajevanja pri mednarodnem upravljanju AI", kot tudi k vrsti prostovoljnih zavez za zagotavljanje, da bo nova tehnologija dostopna vsem, etična, varna in okoljsko bolj trajnostna.
Ameriške kritike Evrope
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na svojem prvem zunanjepolitičnem obisku od prevzema funkcije napovedal, da bo Trumpova administracija ZDA uveljavila kot "svetovni zlati standard" na področju umetne inteligence. Pri tem je ostro kritiziral EU zaradi strogega regulativnega pristopa do družbenih medijev in AI-ja. Vance je celo obtožil EU, da s predpisi načrtno omejuje ameriška tehnološka podjetja iz Silicijeve doline.
"Amerika tega zdaj ne more in ne bo sprejela in menimo, da je to usodna napaka, ne le za ZDA, ampak tudi za vaše države," je dejal podpredsednik ZDA ter dodal, da se revolucija AI-ja ne bo zgodila, če bomo dopustili, da na področju umetne inteligence prevladujejo ogromni igralci", ki želijo uporabljati tehnologijo za cenzuro ali nadzor nad mislimi uporabnikov."
Čeprav se ni ozrl na Kitajsko in DeepSeek, je v izjavah vztrajal, da bodo ZDA razvile AI na način, "ki bo koristil ameriškim delavcem", ter opozoril druge države, naj ne pomagajo konkurenčnim državam pridobiti dostopa do napredne tehnologije AI. "Zaščitili bomo ameriško umetno inteligenco in tehnologije čipov pred krajo in zlorabo," je dejal.
Bloomberg
Medtem ko so se na vrhu vrstile kritike nedavno sprejetih zakonov EU o umetni inteligenci in digitalnih storitvah, sta Macron in evropska komisarka za digitalne tehnologije Henna Virkkunen obljubila, da bo EU poenostavila pravila in jih uvedla tako, da bodo primerna za poslovanje.
"Skrčili bomo predpise in administrativna bremena naših industrij," je dejala ter dodala, da je razumela sporočilo voditeljev v tej industriji, kot je Sundar Pichai, izvršni direktor Alphabeta, matične družbe Googla, ki je povedal, da "evropska produktivnost temelji na uporabi te nastajajoče tehnologije."
Lažni posnetki Macrona in etični problemi
Srečanje, ki so se ga poleg politikov udeležili tudi vodilni predstavniki tehnoloških podjetij, kot so Google, Microsoft in OpenAI, je Macron odprl z objavo že zelo priljubljenih posnetkov na družbenih omrežjih, ustvarjenih z umetno inteligenco, na katerih se domnevno pojavi v disko uspešnici iz osemdesetih let, nato v priročniku influencerja za pričeske, pa tudi kot akcijski junak iz serije "Maguire".
Čeprav je s tem želel izpostaviti problem etičnosti umetne inteligence, so francoski mediji njegovo potezo kritizirali, ker "morda deluje kot nedolžna zabava s ciljem promocije pariškega vrha", vendar kot poudarjajo francoski strokovnjaki za etiko na področju umetne inteligence, "normalizacija lažnih posnetkov na ta način vodi k temu, da bo težko razlikovati med resničnim in neresničnim."
Generalna direktorica nevladne organizacije Algorithm Watch Switzerland Angela Mueller poziva h kritičnejšemu pristopu, saj nam tehnološka podjetja "prodajajo umetno inteligenco kot rešitev za vse težave", pri tem pa "porabljajo ogromne količine virov in onesnažujejo okolje."
"Dokler bomo brezpogojno sprejemali njihovo monopolizirano tehnologijo in pripoved, da moramo sprejeti okoljske, družbene in ekonomske stroške vse večjih modelov AI-ja z negotovimi bodočimi koristmi, bo AI predvsem koristil svojemu krogu slavnih lastnikov, ne pa človeštvu ali celotnemu planetu," je zapisala Mueller za švicarski dnevnik Tages Anzeiger. Dodala je, da se mora svet resno ukvarjati z izzivi, ki jih postavlja AI, kar "vključuje osredotočanje na vpliv na okolje in koncentracijo moči za velikimi modeli AI, ter tako omogočanje inovativnega, trajnostnega in v javni interes usmerjenega ekosistema AI."
Uporaba umetne inteligence je ustvarila dve struji v poslovnem svetu, poudarja komentator italijanskega dnevnika Corriere della Sera Gianmario Verona, in dodaja, da konservativna struja trdi, da je "umetna inteligenca dolgoročno predvidena za zamenjavo človeškega dela," podobno kot se je nekoč na tehnologijo gledalo kot na "oviro za uresničevanje polnega potenciala ljudi v njihovih družbenih in poklicnih dejavnostih."
"Poleg tega pesimističnega tolmačenja tehnologije obstaja sodobna struja, ki se zaveda etičnih in političnih posledic umetne inteligence, vendar teži k njihovemu tolmačenju iz evolucijske perspektive," meni Verona.
Med etičnimi vprašanji je tudi problem intelektualne lastnine, kar najbolje ponazarja primer Estonije, kjer je tamkajšnje Ministrstvo za pravosodje in digitalne zadeve sporočilo, da bo vsebino javnih radiotelevizijskih in drugih medijskih hiš brezplačno dalo na voljo Metinemu jezikovnemu modelu umetne inteligence, da bi se ta lahko naučil estonskega jezika.
Na estonskem portalu ERR Online je generalna direktorica estonske skupine Ekspress Media Group Mari-Liis Ruutsalu dejala, da je to napačen pristop in da je "novinarska vsebina intelektualna lastnina, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami."
Dejstvo, da se vsebina ERR ustvarja z denarjem davkoplačevalcev, ne pomeni, da se jo lahko preprosto brezplačno ponuja profitno usmerjenim tehnološkim velikanom," je poudarila in dodala, da obstoječe tožbe v ZDA in drugih državah o domnevnih kršitvah avtorskih pravic s strani AI podjetij "pošiljajo nasprotno sporočilo estonske države."
Zakaj je Evropi potrebna Indija
Kljub kritikam so evropski strokovnjaki soglasni, da mora EU več vlagati v umetno inteligenco (AI). Profesor na ugledni Londonski šoli za ekonomijo Xavier Jaravel v komentarju za francoski Les Echos poudarja, da bodo "revolucijo AI najbolje obvladala tista podjetja in države, ki bodo najhitreje uvedle te tehnologije".
To jim bo omogočilo povečanje tržnega deleža in zaščito delovnih mest. Glavno tveganje tako ni v 'nadomestitvi' z umetno inteligenco, temveč v konkurentih, ki uporabljajo AI v isti državi ali tujini. Vendar evropska podjetja vlagajo v uvajanje AI manj kot 50 odstotkov tega, kar vlagajo ameriška podjetja," poudarja in dodaja, da se bo "brez pospešenega širjenja AI v Evropi razkorak v produktivnosti v primerjavi z ZDA še naprej povečeval."
Po drugi strani so geostrategi, kot je Velina Čakarova, nekdanja direktorica Avstrijskega inštituta za evropsko in varnostno politiko, navdušeni nad tem, da je Macron za ta vrh izbral sodelovanje prav z Modijem. Namen srečanja je bil v razvoj umetne inteligence vključiti čim več akterjev in tako preprečiti, da bi ta sektor postal prizorišče spora med ZDA in Kitajsko. Čeprav je ameriško podjetje razvilo robusten jezikovni model ChatGPT, ki je eden vodilnih, je Kitajska pred nekaj tedni predstavila DeepSeek, ki se je hitro izkazal kot resna konkurenca.
Bloomberg
Ni pravi pristop prepovedati določeno tehnologijo samo zaradi države izvora. To ni naš pristop," je dejal Macron in dodal, da bodo za vse tehnologije, ki prihajajo izven Evrope, opravili "analize občutljivih vidikov glede morebitnih groženj naši varnosti in suverenosti".
Francosko vodilno podjetje na področju umetne inteligence, Mistral AI, je napovedalo sodelovanje z Indijo, za katero je premier Modi v Parizu poudaril, da "ima enega največjih svetovnih bazenov talentov za AI" ter da ta država s 1,4 milijarde prebivalcev "razvija svoj robustni jezikovni model, ki upošteva njeno raznolikost".
"Glede na to, da Kitajska ni država, ki bi želela gledati na strateška partnerstva na globalni ravni, in da ZDA prav tako ubirajo samostojno pot, je jasno, da je lahko vzpostavljanje močnih odnosov med Indijo in Francijo učinkovit način za sklenitev trdnega dvostranskega sporazuma o medsebojni izmenjavi AI inovacij," je dejal Aja Chovdhri, soustanovitelj HCL Technologies in eden vodilnih strokovnjakov na tem področju v Indiji.
Geopolitični pomen Indije se je močno okrepil z izbruhom svojevrstne druge hladne vojne med ZDA in Kitajsko, ki jo podpira Rusija. Nenadoma obe strani poskušata očarati in pritegniti New Delhi na svojo stran. Eden vodilnih nemških strokovnjakov za Indijo, Heribert Dieter, celo trdi, da "kdor osvoji Indijo, bo zmagal v tem geopolitičnem spopadu".
Modijeva politika, nove geopolitične okoliščine ter gospodarski, demografski in izobraževalni razcvet prispevajo k temu, da zahodni analitiki ne trdijo več, da Indija nikoli ne bo postala "nova Kitajska". Nasprotno, lani je londonski Financial Times napovedal, da bo ta država v največ treh letih postala tretje največje gospodarstvo na svetu, prehitevajoč Nemčijo in Japonsko.
Prav zato je Macronovo očarljivo diplomatsko prizadevanje uspešno, saj Evropi približuje državo z ogromnim trgom, proizvodnimi zmogljivostmi in usposobljeno delovno silo, ki trenutno izkorišča izkušnje Kitajske pred tremi desetletji, ko se je podala v veliko preobrazbo.
Bloomberg
.webp){kind=icon}
