Kaj čaka operativno nesposobno Francijo?

Nihče se danes ni zbudil v slabše jutro kot francoski predsednik Emmanuel Marcon. Včeraj popoldne so poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta izglasovali nezaupnico vladi premierja Michela Barnierja, potem ko je premier v ponedeljek izsilil sprejem zakona o proračunu.

Odkar je Macron junija razpisal predčasne volitve, je drugo največje gospodarstvo Evropske unije v razsulu. Pomagale niso niti pariške olimpijske igre, ki so za 11 dni odtegnile pozornost od politične in gospodarske krize v državi. Macron je po mesecih pogajanj v začetku septembra naposled imenoval novo vlado, ki jo je do včeraj vodil nekdanji glavni pogajalec o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije Barnier.

Politična računica se je spremenila včeraj, ko je parlamentarno zavezništvo skrajne desnice in levice zaradi proračunskega spora vložilo nezaupnico. Francoski predsednik mora zdaj najti premiera, ki bo lahko skozi močno razdeljeni parlament sprejel proračun za leto 2025.

Toda vsak novi voditelj se bo soočil z nespremenjenimi finančnimi stiskami, ki pestijo Pariz. V vmesnem obdobju se bo začasni kabinet pri pobiranju davkov in zagotavljanju nujne porabe najverjetneje zanašal na zakonodajo o izrednih razmerah. Nekdanji pogajalec EU za brexit bo zdaj s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade.

Predlog zakona o proračunu, ki je potopil Barnierjevo vlado, je vseboval 60 milijard evrov (63 milijard dolarjev) zvišanja davkov in zmanjšanja porabe, s čimer naj bi se primanjkljaj z letošnjih 6,1 odstotka zmanjšal na pet odstotkov gospodarske proizvodnje do leta 2025, je poročal Bloomberg.

Koalicija skrajnih polov

Proti Barnierjevi vladi so francoski poslanci vložili dve nezaupnici. Enega je vložilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), drugega pa skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Za sprejetje predloga o nezaupnici je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev, potrebovali pa so najmanj 289 glasov.

Barnierjeva vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici in je predstavljala najkrajši mandat predsednika vlade od ustanovitve francoske pete republike leta 1958.

"Ta proračun je bil strupen za Francoze," je v intervjuju za francosko televizijo povedala voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen. Namesto tega je dejala, da država potrebuje "proračun, ki bo sprejemljiv za vse". Po glasovanju je Le Penova dejala tudi, da je pripravljena sodelovati z drugo vlado, če bo pri pripravi proračuna sodelovala z njeno stranko.

Ludovic Marin/AFP/Getty Images

 

Izsušen kadrovski bazen

Macron bo sedaj najverjetneje iskal novega kandidata za premierja, po navedbah agencije Reuters bi ga lahko imenoval že do konca tedna. Vendar pa bo težko našel kandidata, ki bi ga potrdil razdeljeni parlament.

Kot možni kandidati se omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin ter nekdanji evropski komisar Thierry Breton.

Spričo politične krize v Franciji so nekateri že pred glasovanjem o nezaupnici vladi pozvali Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača. Če bi predsednik vendarle odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pa pred poletjem prihodnje leto v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat, je poročal STA.

Kako se odzivajo finančni trgi?

Trgi so pričakovali odstavitev vlade, zato so 10-letne francoske obveznice v četrtek nekoliko povečale svoj dobiček in znižale donosnost na 2,88 odstotka. Premija, ki jo vlagatelji zahtevajo za posedovanje francoskega dolga v primerjavi z varnejšimi nemškimi obveznicami, se je znižala na 81 bazičnih točk, je še poročal Bloomberg.

Stroški zadolževanja drugega največjega gospodarstva Evropske unije so se prav tako dvignili nad stroški zadolževanja manj robustnih gospodarstev, kot sta Španija in Grčija.

"Trgi so delno pričakovali ta razvoj dogodkov, vendar lahko pričakujemo posledice," je za Bloomberg povedal Alexandre Hezez, glavni naložbeni direktor v skupini Richelieu. "Vsak politični ali proračunski korak bi lahko Francijo na trgih kaznoval veliko huje."

"Nekaj časa moramo pričakovati trajno negotovost in nestanovitnost," pa je v pogovoru za Bloomberg TV dejala Marie Jacot, izvršna direktorica družbe Edmond De Rothschild Asset Management France. "Menimo, da bo za predsednika Macrona verjetno zelo težko nadaljevati z vladanjem."

Francija ima v četrtek zadnjo letošnjo dražbo obveznic, na kateri bo ponudila do pet milijard evrov dolga z zapadlostjo od 15 do 50 let. Čeprav je ponujeni znesek majhen in je vladno zbiranje sredstev že precej napredovalo, "bo dražba kljub temu zanimiv preizkus apetita vlagateljev," so v sporočilu zapisali strategi Unicredit banke.

Bloomberg

 

Vpliv na evro

Tečaj evra se zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,0533 dolarja, kar je 0,21 odstotka več kot v sredo. Analitiki ocenjujejo, da francoski trgi ostajajo mirni, navaja STA.

"Trgi za zdaj ostajajo mirni, ampak če bo skrajni levici in desnici na koncu uspelo zrušiti predsednika Macrona, potem lahko pričakujemo nov krog pretresov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal glavni tržni analitik pri spletni trgovalni platformi IG Chris Beauchamp.

Poglobljeno smo o naložbenih priložnostih francoske politične krize pisali včeraj.