Prodaja lahkih gospodarskih vozil najslabša po letu 2013

Evropski trg lahkih gospodarskih vozil je v krču. Prva polovica leta 2025 se je izkazala za zahtevno, saj jo je zaznamoval znaten upad registracij na ključnih trgih sredi že tako zahtevnih gospodarskih razmer. Registracije v EU so se zmanjšale za 13,2 odstotka. K upadu so prispevali trije največji trgi. Nemčija je zabeležila največji upad s 14,7-odstotnim krčenjem, Francija z 12-odstotnim in Italija z 11,7-odstotnim upadom. V Španiji so se registracije povečale za 11,2 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

Kakšno je stanje na slovenskem trgu lahkih gospodarskih vozil (LGV)? V kategorijo LGV se uvrščajo gospodarska vozila s težo do 3,5 tone. Trg dostavnih vozil velja za indikator stanja v gospodarstvu.

Najslabše polletje po letu 2013

Podatki so še bolj skrb vzbujajoči. Registracije lahkih gospodarskih vozil so v prvem polletju upadle za 23,4 odstotka, kažejo podatki družbe Ardi. To je več od povprečja Evropske unije (EU), kjer so zabeležili 13,23-odstoten upad, še kažejo podatki ACEA. Po šestih mesecih je bilo v Sloveniji registriranih 3.455 LGV. Gre za najnižje število po letu 2013, ko je trg ustavila velika finančna kriza. Registracije so celo nižje od pandemičnega leta 2020, ko je gospodarstvo velik del prvega polletja stalo.

Med najbolj priljubljenimi znamkami je večina v prvem polletju zabeležila krčenje registracij. Na prvo mesto se je prebil Ford s 600 registracijami. V primerjavi z istim obdobjem lani so registracije upadle za 36,6 odstotka. Distributerji opažajo, da po lastnih statistikah trg beleži 23- do 24-odstotni upad. Na Fordu, kjer so si odrezali največji, 17-odstotni tržni delež, potrjujejo, da so kupci v zadnjih mesecih previdnejši pri nakupih. ''Trendi nakupov lahkih gospodarskih vozil, katerih kupci so pretežno poslovni uporabniki, so zgodnji znanilci podjetniške oziroma gospodarske klime,'' je zapisal David Jurič, predsednik Summit group.

Pri Renaultu nezadovoljni

Na drugo mesto se je prebil Fiat, kjer so zabeležili manjši upad od povprečja trga. Registracije so upadle za le 3,2 odstotka na 572 vozil. Največji upad so utrpeli pri Renaultu. Registracije so medletno strmoglavile za 44,8 odstotka na 568, zaradi česar so zdrsnili na tretje mesto. Pri GA Adriatic – distributerju vozil Renault – priznavajo, da se s trendom na trgu znižuje tudi prodaja LGV znamke Renault. Dodajajo, da kljub široki ponudbi razmere na trgu vplivajo na obseg prodaje in naročil, s katerimi v tem trenutku ne morejo biti povsem zadovoljni.

Upajo, da se bo v drugi polovici leta gospodarska slika izboljšala. Opažajo, da so ''kupci v zadnjih mesecih postali bolj previdni pri odločanju za nakup''. Med razlogi za manjše povpraševanje so našteli negotovost na trgu, visoko inflacijo, zadržanost podjetij pri investicijah ter preoblikovanje poslovnih modelov – predvsem prehod od lastništva k modelom najema. ''Pomembno vlogo igrajo tudi visoki stroški financiranja, ki dodatno otežujejo odločitev za nakup novih vozil,'' so še zapisali.

Pri Volkswagnu beležijo rast naročil

Ogromen upad registracij so zabeležili tudi pri Volkswagnu, kjer so registracije zgrmele za 39,7 odstotka. ''Zadržanosti kupcev nismo zasledili. Kupci LGV kupujejo osnovna sredstva, brez katerih njihova dejavnost težko funkcionira – ne glede na trenutno makroekonomsko sliko,'' je povedal vodja prodaje LGV pri Porsche Slovenija Vladimir Štupica. V 2025 beležijo rast naročil pri vseh modelih. ''Najvišjo rast ima novi transporter, za katerega zaradi prehoda na novi model v letu 2023/24 nismo niti sprejemali naročil.''

Pri Volkswagnu omenjajo pomemben faktor, to je stalno prilagajanje prodajne palete posameznih proizvajalcev. ''Kupci lahko naletijo na popolnoma novo situacijo in za svoje obstoječe vozilo ne najdejo logičnega naslednika tam, kjer bi prvotno želeli.''

Kupci bolj previdni zaradi gospodarske negotovosti

Med prvo deseterico so v rdečem še Mercedes-Benz (- 4,7 odstotka), Citroën (- 8,7 odstotka), Opel (- 13,2 odstotka). ''V zadnjih mesecih opažamo določeno mero previdnosti pri nakupnih odločitvah, kar je neposredno povezano z gospodarskimi negotovostmi, višjimi življenjskimi stroški in občutkom zmanjšane potrošniške samozavesti,'' so sporočili iz AutoWallisa, distributerja vozil za znamko Opel. Najbolj izrazito to opažajo v segmentu LGV. ''Takšna dinamika je značilna za poslovne uporabnike, saj podjetja običajno prva občutijo vpliv padca BDP in posledično previdno prilagodijo svoje investicije, vključno z naložbami v vozne parke.''

Tudi pri Emil Freyu, kjer skrbijo za znamke Citroën, Peugeot, Fiat in Mercedes-Benz, v zadnjih mesecih opažajo upad prodaje LGV. ''Znotraj lahkih gospodarskih vozil je prodaja segmenta D-Van 39 odstotkov nižja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Segment E-VAN, kjer smo tudi najbolj prisotni, pa je nižji za približno 17 odstotkov.''

Težkim razmeram na trgu so kljubovali le Peugeot, ki je prodajo povečal za 14,7 odstotka, MAN, kjer so se registracije okrepile za dobro četrtino, in Toyota, kjer so se registracije več kot podvojile (za 127,8 odstotka). Direktor zastopnika za vozila Toyota in Lexus v Sloveniji Gregor Mauko je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal, da vidijo na trgu dostavnih vozil precej prostora za rast.

Dizel še naprej kraljuje

Med pogoni na evropskem trgu še vedno močno prevladuje dizelski. Podobno je tudi na slovenskem trgu, za katerega podatki niso na voljo. Po podatkih ACEA je v prvem polletju delež dizelskega pogona znašal 82 odstotkov, na drugem mestu je bil električni pogon z 9,5 odstotka. Bencinsko gnanih dostavnikov je bilo manj kot pet odstotkov. Delež električnih je v Sloveniji bistveno nižji. ''Kljub splošnemu upadu trga je segment električnih LGV v fazi rasti. V primerjavi z letom 2024 se je število registracij povečalo z 29 na 79 vozil, kar kaže na več kot 170-odstotno rast,'' so zapisali v GA Adriatic.

Pri Emil Freyu, kjer so prodali 60 odstotkov vseh električnih LGV, so poudarili, da je slovenski trg kljub 200-odstotni rasti majhen. ''Večinoma gre za flotne nakupe večjih podjetij iz logističnega, distribucijskega in storitvenega sektorja, kjer so ta vozila že danes v vsakodnevni operativni uporabi.'' Opažajo še, da se za nakup najpogosteje odločajo subjekti iz javnega sektorja.

''V segmentu prodaje EV se ne dogaja nič revolucionarnega. Kljub širitvi ponudbe se kupci le izjemoma odločajo na nakup; največkrat je to plod zelenih javnih naročil. Morda bosta aktualni sprejem in izvajanje NEPN prinesla kakšno spremembo,'' je povedal Štupica.

Trg zavira tudi elektromobilnost. Pri GA Adriatic še menijo, da so kupci previdni tudi zaradi zelenega prehoda. ''Strožje evropske emisijske direktive vplivajo na nakupne odločitve, saj številna podjetja odlašajo z nakupi in čakajo na jasnejše smernice ter spodbudnejše ukrepe – zlasti na področju subvencij za električna vozila in davčnih olajšav.'' Dodajajo tudi, da ob tem proizvajalce omejujejo predpisi, ki postopoma zmanjšujejo ponudbo dizelskih vozil – ''pogonskega sklopa, ki ostaja najbolj iskana izbira v tem segmentu''.