V novicah je vedno v ospredju prodaja osebnih avtomobilov, ki se je v zadnjem letu okrepila; prepogosto pa je spregledan trg lahkih gospodarskih vozil, ki je v resnici ključen za gospodarstvo. Gospodarska vozila so ključna v logistični verigi, saj omogočajo dostavo blaga. Kombiji, ki jih mala in srednje velika podjetja večinoma uporabljajo kot poslovna orodja, poganjajo evropsko gospodarstvo.
Njihova prodaja oziroma registracije so znanilec gospodarske klime. In številke v 2025 so opozarjale na krizo. Registracije lahkih gospodarskih vozil (LGV) so v 2025 upadle za skoraj 17 odstotkov, s čimer so bile na ravni leta 2022 in 2014 – blizu najnižje ravni v zadnjih desetih letih. Za zelo nizke številke pa ni krivo le šibko razpoloženje v gospodarstvu, temveč tudi dobavljivosti vozil.
Rdeče številke tudi v EU
''Slabo gospodarsko vzdušje je glavni krivec za nizko prodajo,'' poudarja direktor zastopnika znamke Opel, družbe Wallis Automotive Europe Slovenija, Borut Gazvoda. ''Upad prodaje gospodarskih vozil ni slovenska posebnost, je regionalna in evropska. Evropska gospodarstva ta trenutek niso v kondiciji, kot bi si jo želeli. To posredno vpliva tudi na povpraševanje po teh vozilih.''
Preberi še
Prodaja lahkih gospodarskih vozil najslabša po letu 2013
Slovenski in evropski trg gospodarskih vozil sta v krizi. Kaj se skriva za nizko prodajo?
31.07.2025
Kriza trga LGV, Jurič: Pri strankah opažamo zadržanost – neodvisno od panoge
Letos so distributerji tudi pri lahkih gospodarskih vozilih začeli čutiti pritisk izpustov. To kažejo tudi številke registracij, ki so najnižje po letu 2013.
09.12.2025
Evropski trg tovornih vozil v krču. Zakaj tone?
Krčenje so zabeležili na vseh najpomembnejših evropskih trgih.
31.10.2025
Fordov velikan je dobil kabel: Dizlu so šteti dnevi
Izpusti vse težje ovirajo prodajo lahkih gospodarskih vozil. Dizelski pogon naj bi po nekaj letih zamenjal priključni hibrid.
02.12.2025
Test Fordovega kavboja: njegove meje bodo spoznali le redki
Ranger je pravi kavboj, česar pa na žalost ne bi mogel reči zase.
23.02.2026
Krivo ni le šibko gospodarsko razpoloženje
Kot nam je v 2025 povedal direktor družbe Summit motors Ljubljana David Jurič, padec ni le posledica splošnega sentimenta na trgu, ''ampak je prav tako povezan s težavami dobav''. Registracije v prvih dveh mesecih so se od istega obdobja lani popravile za dobrih 15 odstotkov, še vedno pa ostajajo 24 odstotkov nižje od dolgoletnega povprečja.
Znamke so v 2025 začele čutiti pritisk ogljikovega dioksida. Prisiljene so k uravnavanju ponudbe, da se z izpusti ogljikovega dioksida ne pretirava. ''To je vplivalo tudi na dobavljivost avtomobilov, saj bi ljudje še vedno posegali po dizelskem motorju,'' je priznal Jurič.
Distributerji opozarjajo pred podražitvami
Direktor znamk Volkswagen in Volkswagen Gospodarska vozila Marko Škriba priznava, da se situacija zaradi izpustov zapleta. Pojasnjuje, da to zaenkrat zadeva LGV-kategorijo M1. ''Pri N1 so določene regulative že v veljavi, vendar še niso tako hude kot pri M1.''
''Pri M1 bo to za sabo potegnilo hude podražitve, če boste želeli transporterja, kombi ali caravello, tudi določeni multivani se bodo bistveno podražili. Proizvajalec ta trenutek, kot smo obveščeni, pri svojem preračunavanju vidi, da bo z vsakim takim avtomobilom delal veliko izgubo. To bo na žalost treba cenovno izenačiti in to pomeni, da se bo ta segment krčil,'' pričakuje Škriba. Priznava, da v tem segmentu elektrificirane različice še niso tako zaželene in uporabne kot pri osebnih vozilih.
Jurič pravi, da v ponudbi dizelskih agregatov ne bo več, ''ker bo strošek previsok, razen če si Evropska komisija premisli. Zaradi visoko preseženega CO2 lahko govorimo o nekaj tisoč evrov kazni na prodani avto. Eno- ali dvotonski LGV pa lahko mejo preseže dvakrat. Pol manjši je recimo uradno izmerjeni izpust pri priključnem hibridu.''
Pri Renaultu so s prihodom novega masterja cene že zvišali, kar se je odrazilo tudi na številkah. Generalni direktor GA Adriatic Petar Nevistić priznava, da izpusti CO2 rušijo trg LGV. Renault je naredil največji korak s prihodom novega masterja, najpomembnejšega modela, je povedal Nevistić. ''Novi master je imel nekaj večjo ceno kot konkurenca, kar je bilo slabo za nas in se je videlo v prodajnih rezultatih.
Renault
Ampak to je prvi tak LGV na trgu, ki je ponudil najnižje izpuste, vso tehnologijo ADAS. Vsi skupaj imamo enake cilje pri LGV kot pri osebnih vozilih. LGV le malo zamuja.'' Pa vendar vztraja, da se bodo številke izboljšale, saj morajo tudi drugi proizvajati avte z nižjimi izpusti ter tehnologijo ADAS, zato se bodo cene tudi pri drugi znamkah zvišale, kot pojasnjuje.
Fiat se je zavihtel na vrh
Po dveh mesecih 2026 je bilo med LGV registriranih največ vozil znamke Fiat. Registracije so na medletni ravni poskočile za skoraj 36 odstotkov. Fiat se je na prvo mesto povzpel s tretjega. V 2025 je bil Fiat edina znamka prve peterice, ki je dosegla rast registracij. Na drugo mesto je zdrsnil Ford, ki je zabeležil petodstotni upad registracij. Na tretje, četrto in peto mesto so se zvrstili Renault, Volkswagen in Peugeot, ki so dosegli 15-, 35- in 20-odstotno rast. Toyota, ki je v 2025 dosegla najvišjo rast, registracije so se več kot podvojile, je po prvih dveh mesecih izenačila lanske registracije.
''Pričakujem, da bo v tem letu prišlo do stabilizacije. Tisti, ki dejavnost opravljajo, orodja potrebujejo. Gre za predvidljivost. Gospodarstvo in mi vsi potrebujemo predvidljivost,'' je povedal Gazvoda.
Nesporen kralj ostaja dizel
Podatki o pogonih so neizprosni. Nesporna prva izbira kupcev dostavnikov je še vedno dizelski motor, ki je v 2025 zajemal 93,3 odstotka prvič registriranih LGV. V začetku 2026 se je delež dizelskega pogona še povečal za dve odstotni točki na 95,3 odstotka. V zadnjih letih se je delež dizelskega pogona le blago zmanjšal. V 2025 pa je delež električnega pogona prehitel tržni delež bencinskega pogona. Še vedno pa tako električni kot tudi bencinski pogon skupaj zajemata le 2,5 odstotka trga.
Jurič je prepričan, da lahko ''z malo promocije in neposrednimi uporabniškimi izkušnjami priključni hibridi v veliki meri v nekaj letih nadomestijo dizelski pogon''. Dodaja, da se bodo v to morali podati, saj jih v to sili zakonodaja. ''Od 30 do 40 odstotkov bi lahko bili priključni hibridi, ker so cenovno izenačeni in funkcijsko ekvivalentni dizlu.''
Tudi na evropskem trgu kraljuje dizelski pogon, čeprav ne tako prepričljivo kot v Sloveniji. V 2025 je delež upadel za 12,1 odstotka, vendar je še vedno zajemal 80,7-odstotni tržni delež. Bencinski pogon se je skrčil na 4,4 odstotka, električni pa je zrasel na 11,2 odstotka. Hibridni pogon je dosegel 2,7-odstotni tržni delež.