Kakšno pokojnino lahko pričakujem? To vprašanje si zastavlja marsikateri zaposleni, ki od plače v pokojninsko blagajno prispeva del bruto dohodka.
Odgovor na vprašanje je odvisen od več dejavnikov, ki se s časom spreminjajo, zato je višina pokojnine lahko le ocena, in ne natančna vrednost.
Pri izračunu ocenjene pokojnine je v pomoč kalkulator, objavljen na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Preberi še
Mladi in pokojnine: Bo do starosti v blagajni dovolj denarja?
Kaj menijo mladi o pokojninskem sistemu?
23.10.2024
Marijan Papež, ZPIZ: Zakaj se splača upokojiti še letos?
Direktor ZPIZ Marijan Papež o pokojninski reformi in medgeneracijskem sporazumu.
16.10.2024
Odgovarjamo na 6 ključnih vprašanj o pokojninah
Na enem mestu smo zbrali vse, kar morate vedeti o pokojninah po zdajšnjem sistemu in novem predlogu.
11.10.2024
E-pismo: Zaupate državi, da boste dobili primerno pokojnino?
Bo privarčevani denar ohranil vrednost in bodo pokojnine realno višje?
05.10.2024
Drugi pokojninski steber: V prostovoljno zavarovanje bodo vključeni vsi
Država ima načrt, kako povečati prostovoljno varčevanje za pokojnine ‒ vključeni bodo vsi brez izjeme!
02.10.2024
Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?
Delo do višje starosti, višja pokojnina. Preverili smo, kakšni so bonusi.
24.09.2024
Prihaja pokojninska reforma: Do katere starosti smo pripravljeni delati?
Pokojninska reforma dviguje starost upokojitve. Kje je meja?
20.09.2024
Kaj kaže izračun?
Primerjali smo tri višine bruto plače in tri obdobja zaposlenosti. Številke objavljamo v tabeli.
Več let dela, višja pokojnina
Natančnejši pogled izračuna pokaže, da je višina pokojnine odvisna od povprečnega bruto zneska plače, od katerega so se odvajali prispevki, od pokojninske dobe, od starosti in od odmernega odstotka. Ter nekaterih drugih dejavnikov, kot je dokup delovne dobe, nega otroka po rojstvu, služenje vojaškega roka in drugo. Teh okoliščin pri izračuni nismo upoštevali.
Hipotetični primer 60 let starega moškega, ki je v povprečju prejemal 2.000 evrov bruto plače in je letos novembra dopolnil 40 let pokojninske dobe, je bil ves čas zaposlen za poln delovni čas in ni skrbel za otroka, pokaže, da bi prejemal 826 evrov pokojnine. Ker je star 60 let, je izpolnil oba pogoja za starostno pokojnino – 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti.
Če bi moški iz zgornjega primera delovno aktivnost podaljšal za pet let, do dopolnjenega 65. leta starosti, bi prejemal 915 evrov pokojnine, kaže izračun.
Znesek je višji, ker bi se povišal odmerni odstotek, s katerim se izračuna pokojnina. V prvem izračunu odmerni odstotek znaša 63,5 odstotka, v drugem pa 70,3 odstotka. Odmerni odstotek prevede pokojninsko osnovo v višino pokojnine. Pokojninska osnova pa je, poenostavljeno, povprečje zneskov, od katerih so se od plače odvajali prispevki za pokojninsko zavarovanje.
Spremembe s pokojninsko reformo
Tako starost, pri kateri je posameznik upravičen do polne starostne pokojnine, kot odmerni odstotek naj bi pokojninska reforma povišala. Predlog ministrstva za delo v izhodiščih za pogajanja je bil, da bi upokojitveno starost v primeru dopolnjenih 40 let pokojninske dobe povišali s 60 na 62 let, starost brez tega pogoja pa s sedanjih 65 na 67 let.
Poleg starosti naj bi se spremenil tudi odmerni odstotek, ki zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka. Ta bi se postopoma zviševal na 65,5 odstotka do leta 2035. Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.
"Pogajanja tečejo skladno z zastavljeno časovnico, ki tudi predvideva sprejem usklajenih sprememb v državnem zboru do poletja 2025," so sporočili z ministrstva za delo.
Dvigu odmernega odstotka in spremembi formule usklajevanja pokojnin sicer nasprotujejo sedanji upokojenci. Menijo, da bo dvig prihodnjih pokojnin zdaj zaposlenih oškodoval trenutno že upokojene, ki se jim pokojnine zaradi tega ne bodo povišale. "Čim manjši je delež plač v formuli, večji je padec kupne moči upokojencev," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedala predsednica sindikata upokojencev pri ZSSS Frančiška Ćetković.
Do konca pogajanj informacij ne dajejo
Tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) nasprotujejo predlogu in se zavzemajo za ohranitev veljavne ureditve. Izračun namreč kaže, da bi bile pokojnine, izračunane po predlagani formuli, nižje, je v sredo v izjavi povedal član komisije za pokojninske in invalidske zadeve Ivan Robnik.
Pogajanja o pokojninski reformi potekajo po načrtu, so za Bloomberg Adria v sredo odgovorili z ministrstva za delo. "Pogajanja tečejo skladno z zastavljeno časovnico, ki tudi predvideva sprejem usklajenih sprememb v državnem zboru do poletja 2025."
Pogajalska skupina je sklenila, da med pogajanji vsebine razprav ne bodo komentirali v javnosti oziroma v medijih, so še pojasnili.
Reforma naj bi tako začela veljati z letom 2026, ukrepi pa bi se uveljavljali postopoma več let, je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.