Po umiku referenduma o podpori gradnji JEK 2 so se glavni akterji zavili v molk. Kakšne posledice bo imel umik? Zbrali smo nekaj odzivov poznavalcev.
Preklic referenduma je pravilna odločitev, meni Boštjan Bandelj, lastnik in direktor podjetja Belektron. Kakršen koli rezultat bi namreč za Slovenijo pomenil precejšnja tveganja. "Če bi bil referendum zavrnjen, bi si Slovenija za 10 do 20 let zavezala roke pri pomembnem primernem energetskem viru. Če bi bil potrjen, pa bi puščal preveč proste roke odločevalcem pri izvedbi projekta v naslednjih letih," je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal Bandelj.
Bandelj je tveganja razdelil na dve področji. Pri gradnji je nevarnost, da se bo podražila in da bo trajala dlje časa od pričakovanja. Drugi sklop tveganj pa je vezan na trg elektrike ‒ da bo cena elektrike na borzah nižja od lastne cene proizvodnje v JEK 2.
Preberi še
Dejan Paravan: 'Bolj kot jedrski odpadki nas skrbijo finančna tveganja'
Generalni direktor Gen Energije Dejan Paravan o JEK 2.
29.08.2024
Brez ruskega urana: Bo nova nuklearka imela dovolj goriva?
Zahodne države želijo zmanjšati odvisnost od uvoza urana iz Rusije.
06.06.2024
Veliko sonca, poceni elektrika ‒ kaj to pomeni za slovensko nuklearko?
Kaj padec cene elektrike pomeni za načrte gradnje novega bloka nuklearne elektrarne v Krškem?
23.04.2024
Dejan Paravan, Gen Energija: Gospodarstvo lahko dobro izkoristi gradnjo JEK 2
Direktor Gen energije Dejan Paravan o priložnostih in tveganih načrtovane gradnje nove jedrske elektrarne.
21.11.2023
Nova nuklearka: Ali Slovenija ponavlja nemške napake?
Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein o napakah nemške energetike in načrtih za gradnjo JEK 2.
21.10.2024
Ključno je, da projekt ne zamuja
Oba sklopa tveganj je mogoče upravljati, pravi Bandelj. Pri izvedbi z dobro pripravo projekta, pri tržnih tveganjih pa z javno-zasebnim partnerstvom z industrijo, ki bi se lahko zavezala k dolgoročnemu odkupu elektrike, da bi pokrivala vsaj stroškovno ceno nove elektrarne.
"Vsako leto zamude bo prineslo okoli 500 milijonov evrov dodatnih stroškov iz obresti. To je ključno tveganje, na katerega se moramo pripraviti," je povedal Boštjan Bandelj, lastnik in direktor podjetja Belektron.
V projekt bi morali vključiti zunanje investitorje, ki bodo pripomogli k nadzoru in učinkovitem izvajanju projekta, meni Bandelj. Ključno je predvsem to, da projekt ne zamuja.
"Vsako leto zamude bo prineslo okoli 500 milijonov evrov dodatnih stroškov iz naslova obresti. To je ključno tveganje, na katerega se moramo pripraviti. Zamude lahko podrejo celotno finančno konstrukcijo projekta," je povedal Bandelj.
Ta argument je v pogovoru za Bloomberg Adria navedel tudi okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera. "Pri zamudi se nakopičijo obresti, ker pozitivnega denarnega toka še ni, saj prodaje elektrike še ni, obresti pa je že treba začeti odplačevati. Takrat se zavrti zelo negativni cikel," je povedal Sonnenschein.
Slovenija namreč še zdaleč nima toliko denarja, da bi z gotovino financirala gradnjo, ampak bo morala za približno 75 odstotkov stroškov najeti posojila, za katera bo treba plačati obresti. "To je problematično predvsem ob zamudah pri gradnji. In do teh je prišlo pri vseh evropskih projektih," je povedal Sonnenschein.
Akterji so se zavili v molk
Po odločitvi o političnih strank o umiku referenduma o podpori gradnji nove nuklearke so se pri investitorju zavili v molk. Generalni direktor Gen Energije Dejan Paravan za Bloomberg Adria odločitve ni želel komentirati, podjetje je preložilo tudi brifing za novinarje, napovedan v sredo. Izjavo je prav tako odklonil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Dejan Levičar, ki je zadolžen za projekt JEK 2.
Po neuradnih informacijah odgovorni za JEK 2 čakajo na vrnitev predsednika vlade Roberta Goloba iz ZDA.
Preklic referenduma ni dobra popotnica
Politično ozadje odločitve je za Bloomberg Adria TV komentiral Andraž Zorko iz agencije Valicon. "Gre za neposredno posledico razkritja v oddaji Tarča na RTV Slovenija, ki je pokazalo dogovarjanje med strankama Svoboda in SDS. Glavna opozicijska stranka se je znašla v precejšnjem precepu, izgubila je tri vidne poslance in si preprosto ni mogla privoščiti, da bi ta afera ostala brez posledice. Zato so se odločili za odstop od referenduma, da ohranijo obraz. Seveda je temu morala slediti še koalicija," je komentiral Zorko.
Slovenski podizvajalci bi lahko računali le na kakšnih 30 odstotkov vrednosti posla, večina denarja pa bi šla na račun tujih dobaviteljev, opozarja okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein.
Preklic referenduma ni dobra popotnica za ta projekt, meni Zorko, vendar "še ni nič izgubljenega." Glede na slabe izkušnje iz projekta TEŠ 6 bi o JEK 2 morali odločati vsaj na posvetovalnem referendumu, meni strokovnjak za marketing, vendar ne tako, kot je bilo zamišljeno v zdaj preklicanem referendumu.
"V tem referendumu je bilo vse zastavljeno narobe. Pozdravljam odločitev obeh strank za umik referenduma in upam, da se bodo v prihodnje tega lotili na bolj korekten način," je povedal Zorko.
Gospodarstveniki so pripravljeni vložiti svoj denar
Gradnjo nove jedrske elektrarne vseskozi odločno podpirajo gospodarstveniki. "Jedrska energija je edini stanovitni nizkoogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in s katero lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost ter odpornost od morebitnih bodočih energetskih krizah," je ta mesec sklenil upravni odbor GZS.
Gradnjo so z investicijo pripravljeni sofinancirati tudi nekateri znani gospodarstveniki, med njimi Igor Akrapovič in Jure Knez (Dewesoft).
Pobudo so podprli pri GZS in Klubu slovenskih podjetnikov SBC.
Glede koristi, kot je v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV dejal Jonas Sonnenschein, okoljski aktivist iz Umanotere, bi lahko slovenski podizvajalci računali le na kakšnih 30 odstotkov vrednosti posla, večina denarja pa bi šla na račun tujih dobaviteljev.