Skupni strošek gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2) je trenutno ocenjen na okoli 7.000 evrov na kilovat moči, je danes v DZ v odgovoru na poslansko vprašanje povedal predsednik vlade Robert Golob.
Glede na to, da pri investitorju, podjetju Gen Energija razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1.100 do 1.600 megavatov, to preračunano ceno nove nuklearke postavi v razpon med nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.
Referendum in iskanje širokega konsenza
Golob je ob tem poslancem zagotovil, da bodo pripravili vse potrebno, da se bo pred dokončno odločitvijo o projektu Jek 2 natančno vedelo stroške in ostale podrobnosti izgradnje bloka. "In takrat bomo tudi sprožili referendum o tej odločitvi in iskali čim širši nacionalni konsenz za podporo izgradnji tega bloka," je po poročanju STA dejal Golob.
Preberi še
Nemčija se dokončno poslavlja od jedrske energije
V letu 2022 je Nemčija elektriko iz jedrskih elektrarn nadomestila s tisto iz termoelektrarn na premog.
14.04.2023
Na Finskem v omrežje priključili največji jedrski reaktor v Evropi
Olkiluoto 3 je s 1.600 megavati zmogljivosti največji nuklearni reaktor v Evropi.
17.04.2023
Bi lahko zelene obveznice NLB financirale projekt drugega bloka Neka?
Denar, ki ga je NLB zbrala z zeleno obveznico, je le delček vsote, potrebne za gradnjo Nek2.
22.06.2023
Ministrstvo: Spor med jedrsko energijo in obnovljivimi viri nepotreben
Študija Jožeta P. Damijana: Zamik projekta JEK2 bi podražil elektriko, povečal uvozno odvisnost.
06.06.2023
Skupina GEN: Cilj je obratovanje drugega bloka nuklearke do 2035
Pogoj za dosego roka za izgradnjo JEK2 je, da postopki od danes tečejo neprekinjeno.
24.01.2023
Kot je še poudaril premier, so interes za sodelovanje pri projektu Jek 2 pokazali investitorji iz vseh sosednjih držav, torej Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije. Slednja je v preteklosti sicer večkrat izrazila nasprotovanje jedrski energiji.
Pri Gen Energiji so sicer do pred kratkim na spletni strani navajali, da je cena enega kilovata nove nuklearke na 4200 do 5700 evrov na kW moči. Kar bi pri takrat predvideni moči reaktorja 1.100 MW pomenilo od 5,17 do 6,27 milijarde evrov.
Stare (o)cene ne držijo več
Vendar so iz podjetja nato te navedbe umaknili in za Bloomberg Adria pojasnili, da gre za cene iz časov pred covidno in energetsko krizo, pred povečanim povpraševanjem po jedrskih investicijah, ocenjene cene tudi ne upoštevajo inflacije. Veljajo za ponavljajoče projekte zaporednih gradenj elektrarn, ki že imajo vzpostavljene dobavne verige. "Navedba teh številk zato ne pomeni ocene vrednosti Jek2, temveč, da so projekti v preteklosti bili ovrednoteni na toliko," so sporočili iz Gen Energije.
Golob je danes v DZ napovedal, da bo končna odločitev o gradnji sprejeta leta 2027. Z avgustom bo v njegovem kabinetu začela delovati posebna skupina, ki bo pripravila in vodila projekt Jek 2.
Golob: Padec industrijske proizvodnje zaradi prestrukturiranja
Golob je v DZ odgovarjal tudi na vprašanje opozicije glede padca industrijske proizvodnje. Padec industrijske proizvodnje, ki smo mu priča, je po besedah premierja Goloba posledica prestrukturiranja industrije, ki se dogaja ne le pri nas, pač pa po vsej Evropi. Gospodarsko rast v tem trenutku poganjajo druga področja. To so gradbeništvo, turizem ter informacijsko-telekomunikacijske storitve, je povedal Golob.
Golob je te številke potrdil, a kot je dejal, odsevajo prestrukturiranje industrije, še navaja STA. "V celotni Evropi energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo svojo proizvodnjo, tudi v Sloveniji," je dejal. Med poglavitnimi vzroki za to je radikalno zvišanje cen energentov kot enega od ključnih inputov za energetsko intenzivna podjetja.
Vseeno pa se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zvišuje, v prvem četrtletju je bila gospodarska rast z 0,6 odstotka bistveno nad evropskim povprečjem, je nadaljeval. Vsa gibanja so po njegovih besedah v skladu z napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar): "Slovenija si lahko obeta dvig BDP do konca leta, res pa je, da ne bo izhajal iz predelovalnih dejavnosti in industrije."
Rast bi bila sicer lahko po njegovih besedah še višja, če se industrija in celotno gospodarstvo ne bi soočala s pomanjkanjem delovne sile.