Veliko sonca, poceni elektrika ‒ kaj to pomeni za slovensko nuklearko?

V Franciji in Španiji so v začetku aprila zaradi nizkih cen elektrike začasno zmanjšali delovanje več jedrskih elektrarn, saj proizvodnja ni bila več rentabilna. Kaj to pomeni za slovenske načrte za gradnjo novega bloka nuklearne elektrarne v Krškem?

Cene na dnevni borzi tudi v negativnem območju

V začetku aprila so zaradi nizke porabe med koncem tedna in visoke proizvodnje sončnih elektrarn v Franciji in Španiji začasno zmanjšali proizvodnjo. Francoski operater Electricite de France (EDF) je prvi konec tedna v aprilu zaradi negativnih cen elektrike na borzah ustavil več svojih elektrarn. Tudi v Španiji so zaradi velike proizvodnje sončnih elektrarn in posledično nizkih cen elektrike na promptnih trgih elektrike zmanjšali proizvodnjo reaktorjev Asco 1 in Asco 2, je poročal Bloomberg.

Velika proizvodnja iz obnovljivih virov, ki znižuje ceno elektrike na borzah, pomeni težavo za proizvajalce elektrike iz jedrskih elektrarn, še navaja Bloomberg. Po besedah Sabrine Kernbichler, vodilne analitičarke za električno energijo pri podjetju Energy Aspects, mora EDF na veleprodajnem trgu zaslužiti približno 22 evrov na megavatno uro za dobičkonosno poslovanje. Cene na francoskem trgu pa so aprila padle pod deset evrov na megavatno uro, ob koncu tedna so padle v negativno območje.

Gen energija: Stabilni viri umirjajo nihajnost na trgih

Občasni padci cene elektrike v negativno območje na kratkoročnih (dnevnih) trgih neposredno ne vplivajo na proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, odgovarjajo pri Gen energiji, saj je velika večina njihove elektrike prodane na terminskem trgu za leto ali dve vnaprej. "Proizvodnja v jedrskih elektrarnah je namreč stabilna in predvidljiva, zato jedrske elektrarne nimajo nepričakovanih viškov, ki bi jih prodajale na dnevnem trgu."

Negativne cene na dnevnem trgu tako vplivajo predvsem na investicije v obnovljive vire in prožnost energetskega sistema, medtem ko na stabilne proizvodne vire, kot so jedrske elektrarne, nimajo negativnega vpliva, menijo pri Gen energiji. Ti stabilni, predvidljivi viri lahko po njihovem mnenju pomembno umirjajo volatilne razmere na energetskih trgih.

"Ravno zato se v Skupini Gen zavzemamo za investicije v kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije, ki po našem mnenju celovito naslavlja izzive razogljičenja in je obenem najprimernejša za doseganje ustrezne stopnje samooskrbe Slovenije z električno energijo," so odgovorili na vprašanje glede vpliva nizkih cen elektrike na načrtovano investicijo v novi blok nuklearne elektrarne. 

Gradnja elektrarne kot strateška naložba

Razmišljanje, da se v času poceni elektrike investicije v nove elektrarne ne izplačajo, je kratkoročno ekonomsko morda upravičeno, a je strateškega vidika na ravni države in celotne EU pogubno, meni profesor Rafael Mihalič iz ljubljanske fakultete za elektrotehniko, strokovnjak za energetske sisteme in naprave.

"Tudi hišo ali avto imamo zavarovano, ker je strošek veliko manjši, kot je tveganje v primeru nesreče. Podobno je pri gradnji elektrarn. Te preprosto potrebujemo kot strateško naložbo," meni Mihalič. Najdražja elektrika je namreč tista, ki je ni, je opozoril. "Ko cena pada, ne želi nihče graditi novih elektrarn. Ko elektrike zmanjka, pa lahko cena strahovito naraste."

Kratkoročno razmišljanje je težava tudi pri načrtovanju jedrskih elektrarn, ki imajo zelo dolgo življenjsko dobo, od šestdeset do sto let. "Taka investicija se ne more izplačati hitro, ampak šele takrat, ko bodo tisti, ki so odločitev sprejeli, že mrtvi, če malo karikiramo."

Kratkoročno razmišljanje vodi v velike težave

Obstajajo štiri možnosti, pravi profesor Mihalič: elektrarno zgradijo, in se izkaže, da je bila potrebna, kar je pozitiven razplet. Druga možnost je, da elektrarno zgradijo, in se izkaže, da ni bila potrebna. "Zapravili ste nekaj denarja, a ne bo katastrofe." Tretja možnost je, da elektrarne ne zgradijo, in se izkaže, da ni bila potrebna "To je dobro, ni dobička, pa tudi ni izgube."

Najslabša pa je možnost, da elektrarne ne zgradijo in se izkaže, da bi jo nujno potrebovali. "To je hud scenarij, ki se ga v energetiki bojimo. V energetiki smo v osnovi črnogledi. Iščemo težave in jih poskušamo odpraviti, še preden bi do njih prišlo. Ker, kot pravimo ponarodelo, ko težava nastane, je že deset let prepozno."

Če bi začeli elektrarno graditi zdaj, bi njena gradnja trajala verjetno kakih šest do deset let. "Kaj bo čez deset let, pa nihče ne ve. Če politiki razmišljajo od danes do naslednjih volitev, se nam ne piše dobro. Morali bi razmišljati strateško," pravi Mihalič. Ena možnost je sicer nakup elektrike drugod po Evropi, vendar to v kriznih razmerah ni najboljša rešitev. Elektrika je po njegovem mnenju namreč zelo "nehvaležno" blago za trgovanje. "To je ravno tako, kot bi trgoval z zrakom, ki ga tisti hip dihaš."

Gradnja naj bi trajala okoli sedem let

Po časovnem načrtu Gen energije bodo končno investicijsko odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne sprejeli leta 2028. Od sprejetja investicijske odločitve do pridobitve gradbenega dovoljenja naj bi minila še štiri leta. Sama gradnja pa naj bi po sedanjih ocenah trajala okoli sedem let.

Bloomberg Adria

 

Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je v intervjuju za Bloomberg Adria konec lanskega leta povedal, da dolgoročne projekcije kažejo na višje cene elektrike, kar kaže v korist ekonomiki projekta.

"Poseči moramo po obeh tehnologijah. Tako po tehnologijah jedrskih elektrarn kot po tehnologijah obnovljivih virov energije. Oba vira sta nizkoogljična in vsak ima svoje prednosti in slabosti," je v intervjuju povedal Dejan Paravan.

Po približni oceni glede na ceno enote moči naj bi gradnja nove jedrske elektrarne stala okoli deset milijard evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar