JEK2 in tveganja: Kako jih obvladati? Boštjan Bandelj pojasnjuje

Drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) bo stal, odvisno od nazivne moči reaktorja, med devetimi in 15 milijardami evrov. Tako vsaj kažejo ocene. Še preden smo se začeli prav zares pogovarjati o projektu, pa ta že pretresa Slovenijo. Tokrat z odpovedjo referenduma. 

Kot je v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV dejal Jonas Sonnenschein, okoljski aktivist iz Umanotere, so pri projektu velika tveganja zaradi velikosti projekta, sploh, če ga postavimo v kontekst velikosti slovenskega proračuna. Glede koristi pa je dejal, da bi lahko slovenski podizvajalci računali le na kakšnih 30 odstotkov vrednosti posla, večina denarja pa bi šla na račun tujih dobaviteljev.

Še ena slaba stran projekta bi lahko bila osredotočenost na tem megaprojektu, pri čemer bi se lahko zgodilo, da bi pozabili na druge vidike energetske preobrazbe.

Poleg obnovljivih virov sogovornik predlaga tudi podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka v krškem do leta 2063, v vmesnem času pa bodo morda na voljo cenejše alternative

Bandelj: 'Tveganja je mogoče obvladovati'

Boštjan Bandelj iz Belektrona, kjer trgujejo z emisijskimi kuponi, je za TV-oddajo Spotlight razdeli tveganja na štiri sklope.

Prvi sklop tveganj vidi že pri sami gradnji projekta, češ "da bo gradnja dražja in da bo trajala dlje časa od pričakovanja." Ob tem opozarja, da dolžina gradnje zelo vpliva na ceno projekta, predvsem zaradi obresti. "Vsako leto zamude bo prineslo okoli 500 milijonov evrov dodatnih stroškov iz naslova obresti. To je ključno tveganje, na katerega se moramo pripraviti. Zamude lahko podrejo celotno finančno konstrukcijo projekta," je povedal Bandelj.

Drugi sklop tveganj, ki ga izpostavlja, pa je vezan na trg elektrike, in sicer lahko se zgodi, da bo cena elektrike na borzah nižja od lastne cene proizvodnje JEK2.

"Oba sklopa tveganj je mogoče upravljati," meni Bandelj.

Pri izvedbenem tveganju pa je ključna dobra priprava projekta. Država lahko ponudi zakonodajni okvir za zmanjšanje izvedbenih tveganj, da ne bo prišlo do zamud zaradi zakonskih zahtev, regulatornih zahtev ali pritožb, našteva Bandelj. Pri tržnih tveganjih pa vidi rešitev v javno-zasebnem partnerstvu z industrijo: "Industrija bi se lahko zavezala k dolgoročnemu odkupu elektrike, da bi pokrivala stroškovno ceno proizvodnje elektrike iz JEK2. Če pa je elektrarna s proizvodno ceno prepuščena trgu, pa se je teh tveganj treba zavedati in jih glede na dolgo življenjsko dobo elektrarne ni mogoče povsem učinkovito izničiti."

Kot dober primer javno-zasebnega partnerstva vidi Bandelj finsko investicijo v nuklearno elektrarno Olkiluoto: "Žal je v Sloveniji industrija relativno mala za tisoč megavatov proizvodnje, nima dovolj kapitala in ni dovolj odvzema, da bi lahko povsem kopirali finski model. Treba bo v javno-zasebno partnerstvo povabiti tudi tuje investitorje."

Večji kot je projekt, večja so tveganja v absolutnem znesku. Pomembno je, da se v projekt vključijo zunanji investitorji, ki bodo pripomogli h kontroli in učinkovitemu izvajanju projekta. Gre za visoke zneske in dolgo dobo projekta; tako z vidika izgradnje kot dobe delovanja, še zaključuje. 

 

Primer iz Češke: Kdo je gradil in kakšna je bila cena Velike projekte novih jedrskih reaktorjev načrtujejo tudi na Češkem. Kot je v oddaji Zoom in dejal Štěpán Kochánek, direktor Sektorja za jedrsko varnost na istoimenskem češkem državnem uradu, so za gradnjo dveh blokov elektrarne Dukovany izbrali korejskega dobavitelja KHNP. Če se bodo v pogajanjih, ki potekajo, odločili tudi za podpis pogodbe, bo cena za en 1000 megavat (MW) reaktor osem milijard evrov. Kar je nekaj nižja cena od predvidenega enako velikega reaktorja v Krškem. A cena bo veljala le, če bodo naročili dva naenkrat. Prvi blok naj bi bil končan leta 2035, drugi pa leta 2036.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar