E-pismo: Zakaj je Mahle zgodba o uspehu avtoindustrije

V krmežljavem sobotnem dopoldnevu, ki se mu prav nič ne mudi pohiteti v dan, kavo po ležerno z vami pijem Aleš Kovačič, novinar Bloomberg Adria.

Če je imel prihod šefinje evropske denarne politike Christine Lagarde na četrtkovo zasedanje na Brdu z imenitno limuzino, ki predstavlja vrhunec nemškega motoroznanstva, posebno simbolično sporočilo, lahko kvečjemu ugibamo. A zgovorno je, da se predsednica ECB, katere mandat je ozko opredeljena skrb za ohranjanje cenovne stabilnosti, ni ognila vprašanju o stanju v avtomobilski industriji.

Pravzaprav je tej temi v svojih izjavah namenila precejšnjo pozornost. Če je Lagardova pomirjujoče dejala, da ni znakov, ki bi nakazovali, da se evropsko gospodarstvo pomika v smeri recesije, nonšalanco ozkega mandata emisijske banke ni izkoristila za izogibanje skrbem avtomobilske industrije. Še posebej ne tiste, ki stavi na e-mobilnost, še manj tiste, ki je izdelala 'njenega' mercedesa (nemške) in niti najmanj tiste, ki zanj dobavlja sestavne dele (slovenske).

"Za Slovenijo bo poseben izziv preoblikovanje avtomobilske dobavne verige," je bila neposredna 68-letna pravnica na čelu ECB. "Vendar se gospodarstvo že prilagaja," je stopnjevala in nazadnje pomirjujoče sklenila, da je "Slovenija (je) na primer julija letos zagotovila veliko naložbo v domačo proizvodnjo električnih vozil".

Njen odziv pač ni presenetljiv, če v ozir vzamemo dejstvo, da je zasedanje potekalo v državi, kjer 400 podjetij v dobaviteljski verigi avtoindustrije ustvarja 10 odstotkov BDP, predstavlja 25 odstotkov izvoza in zagotavlja kruh preko 40 tisočem ljudem.

Predvsem pa je imela Lagardova prav. Objavo krčenja delovne sile v šempetrskem podjetju Mahle je večino medijev pognalo v nekritično napovedovanje ekonomske kataklizme. Da ne bo pomote: trditi, da do nje ne bo prišlo, bi bilo glede na zagate evropskih koncernov podobno neodgovorno.

Dejstvo je, da je avtomobilska industrija trenutno na konici noža, stanje pa se lahko prevesi v eno ali drugi smer. Zato štejejo podrobnosti, te pa v konkretnem primeru porajajo optimizem.

Prvič, naš pregled poslovanja Mahleja je pokazal, da podjetje že od leta 2017 naprej, z izjemo 2021, tolče izgubo. Tudi selitev dobrih 600 delovnih mest v države z nižjimi stroški dela je pravzaprav pozitivna novica, saj v Bosno in na Madžarsko odhajajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, ki jih bo lokalno okolje absorbiralo. Ključna je napoved nemškega lastnika, da "ohranjajo poln zagon pri razvoju visoko zmogljivih in inovativnih izdelkov ", lokacija v Šempetru pa naj bi bila celo "globalni center za razvoj električnih pogonov."

Drugič, država napoveduje, da bo naslednje leto v okviru strategije Gremo v paradigmatski zasuk e-mobilnosti in digitalizacije vložila nadaljnjih 200 milijonov evrov. Pomemben del sestavljanke osredotočanja na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki naj bi do izteka dekade to potisnil na 80 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov na zaposlenega, je tudi proizvodnja nizkocenovnega renaulta e-twinga v novomeškem Revozu.   

In tretjič, slovenska podjetja v avtomobilski dobavni verigi so nišna, a svetovna špica v inovacijah. 90 odstotkov njihovega izvoza potuje na skrajno konkurenčne globalne trge, pridelajo pa četrtino top inovacij.

Dejstva in aduti, ki jih z vključevanjem v svoje dobavne verige prepoznavajo najbolj neusmiljeni in hladnokrvni nosilci razvoja električnih vozil 21. stoletja. Naj ne bo nobenega dvoma: (ne)usmiljenost presoje kitajskih avtomobilskih znamk o konkurenčnosti in inovativnosti partnerjev je v primerjavi z zahodnimi na nivoju Maa Zedonga na vrhuncu kulturne revolucije.

Slovenija je o carinah na kitajska e-vozila glasovala proti. Tako je skupaj s poslom z Renaultom potegnila tvegano, bravurozno solistično, a nedvomno vrhunsko potezo gospodarske diplomacije v zgodovini države. Ali kot mi je na vprašanje o posledicah tega s starim kitajskim pregovorom odgovorila znanka s kitajskega zunanjega ministrstva: kaplja vode se povrne s studencem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar