Ukrepi, ki jih za pomoč avtodobaviteljem pripravlja vlada

Z napovedanimi odpuščanji in selitvijo okoli 600 delovnih mest iz šempetrskega podjetja Mahle v sosednje države z nižjimi stroški dela se poraja vprašanje, v kolikšni meri bodo težave evropske avtomobilske industrije prizadele domače dobavitelje, in kako se bodo ti prilagodili izpadu naročil.

Kot smo poročali na Bloomberg Adria, mnogi že uvajajo številne kompenzacijske ukrepe, kot sta produktna in tržna diverzifikacija. Spet drugi posegajo po začasnih zaustavitvah večjih naložb. Kaj pa bo pri zajezitvi širjenja negotovosti naredila država?

GZS: Avtoindustrija gonilo inovacij

Ekonomist Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je še pred slabim mesecem o avtoindustriji za naš medij zapisal, da pretresi "še ne vplivajo pomembno na slovensko avtomobilsko industrijo". Trdni podatki pa, da celo kažejo, da je v sedmih mesecih leta 2024 "proizvodnja motornih vozil narasla za dva odstotka".

Čeprav je za odgovor na vprašanje, ali težave Mahleja domačim avtodobaviteljem napovedujejo krizo, še prezgodaj, se je ob vsem tem smiselno vprašati, kako bo na pomoč strateški panogi priskočila država zato, da morda do nje ne pride. Nadalje je minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han po obisku Mahleja dejal, da se sprašuje, kako lahko država pomaga, če težave izvirajo iz šibkega povpraševanja na trgu. "Te niso posledice nekonkurenčnega okolja, se pravi pomanjkanja inovacij," je še dodal resorni minister. 

 

Njegova skepsa ima težo, saj je slovenska avtomobilska industrija izrazito izvozno naravnana. Panožna podjetja izvozijo več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje na globalne trge, kjer vlada huda konkurenca. Industrija je namreč izjemno inovativna, saj po podatkih GZS več kot 25 odstotkov vseh nagrajenih inovacij izhaja prav iz te panoge. Osredotočenost na ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo nadalje potrjujejo uspehi domačih podjetji na najbolj konkurenčnih globalnih trgih, kot je evropski, še bolj kitajski.

Zato bo država v prihodnje "s povratnimi in nepovratnimi sredstvi za prilagoditvene ukrepe in prestrukturiranje podjetij v težavah," poskušala omiliti težave, ki so posledica selitve delovnih mest z nizko dodano vrednostjo. Prav takšen primer je denimo Mahle, saj iz države selijo proizvodnjo alternatorjev. Z MGTŠ k tem ukrepom dodajajo še nekatere druge za pomoč dviga likvidnosti, kot so tako imenovana potrpežljiva posojila z moratorijem.

Z ministrstva za delo dodatno pojasnjujejo, da bodo podjetjem, ki delujejo v sektorjih "z nihanji v povpraševanju", omogočili možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, pri čemer je treba uveljaviti "tudi sektorske, in ne le splošnih sprožilcev, kot je 70 tisoč brezposelnih za ohranjanje delovnih mest". Resorno ministrstvo sočasno napoveduje še ukrepe za dodatno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih.

 

Je rešitelj tehnologija z notranjim zgorevanjem?

Premier Robert Golob, ki se bo na to temo s predstavniki avtoindustrije sestal danes, je ob predstavitvi proračuna za prihodnji dve leti zagotovil, da bo država še naprej vlagala v avtomobilsko panogo. "Res je, da obstajajo sektorji, ki so bolj na udaru, zlasti avtomobilski, a pripravljamo in že izvajamo obsežen program naložb v razvoj," je minuli četrtek dejal premier, pri tem pa omenil tudi "tuje avtomobilske tovarne".  

Po napovedi njegovega kabineta bodo na današnjem srečanju z dobavitelji razpravljali o stanju na globalnih trgih in izzivih, ki vplivajo na prihodnost avtomobilskega sektorja. Srečanja se bo udeležil tudi minister Han.

V ospredju pomoči države so večmilijonske naložbe v misijo Gremo, s katerimi država poskuša izvesti paradigmatski zasuk v smeri elektrifikacije in digitalizacije avtomobilov. 200 milijonov evrov bo država prihodnje leto namenila za podporo "trajnostnemu preoblikovanju slovenske avtomobilske industrije", da ta z razvojnimi aktivnostmi udejanji prehod na e-mobilnost, so nam glede podpornih ukrepov domači industriji sporočili z MGTŠ.

V slovenskem avtomobilskem grozdu ACS poudarjajo, da 11 jedrnih podjetij misije Gremo ustvari "70 odstotkov vseh prihodkov slovenske avtomobilske dobaviteljske verige, brez Revoza".

Dodajajo, da je panoga "izjemno trdoživa in sposobna prilagoditev", kar dokazuje odboj prodaje po pandemiji. Zavarovanje pred vsesplošno krizo pomeni dejstvo, da "trg e-vozil v letu 2023 predstavlja 20 odstotkov prodaje, 80 odstotkov pa še vedno komponente in sistemi za klasične motorje z notranjim zgorevanjem", poudarjajo.

Revoz: Preboj Slovenije v proizvajalko e-vozil

Medtem ko je premier govoril o naložbah, s katerimi država podpira obstoj in razvoj domače avtoindustrije, je ciljal prav na Revoz. Tudi ta je, kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, letos sklenil prelomni posel s francoskim lastnikom. Kolikšna je Renaultova naložba v posodobitev proizvodnih linij, ki bodo z 2026 začele izdelovati evropskega ubijalca poceni kitajske konkurence e-twinga, še naprej ni znano. Prav tako ne, kolikšen delež bo primaknila država, ki je doslej novomeškemu obratu v zadnjem desetletju namenila 28,5 milijona evrov državnih spodbud.

Neuradne informacije pravijo, da gre za eno največjih naložb v zgodovini države, ki sega vse od pol pa do treh četrtin milijard evrov. Ob tem je ekonomist Matej Lahovnik dejal, da je država Revozu v času njegovega ministrovanja ob primerljivih posodobitvah primaknila "okoli 10 odstotkov vrednosti investicije". Na resornem ministrstvu sicer poudarjajo, da je s poslom z Renaultom "zavarovana in nadgrajena pozicija Slovenije kot proizvajalke e-vozil".

V pogon tudi gospodarska diplomacija

Poleg tega bo država v prihodnje aktivno pristopila k zagotavljanju tujih naložb v razvoj "procesnih inovacij, tehnološke nadgradnje proizvodnje, robotizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo industrije", so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo. Zato bo država v prihodnje še okrepila prizadevanja na področju gospodarske diplomacije.

Slovenski dobavitelji so v veliki meri vezani na evropske znamke, zlasti nemške, na čigar trg izvozijo za skoraj polovico proizvodnje. Kar je bila do težav Volkswagna in drugih velikanov prednost, je med ohlajanjem Nemčije slabost. Na MGTŠ navajajo, da bodo kljub temu še naprej vzdrževali tesne stike s ključnimi kupci v avtomobilski industriji, kot je "močno okrepljeno bilateralno sodelovanje z nemškima deželama Bavarsko in Baden - Würtembergom". Prav tako je tu še sodelovanje avtomobilskih partnerjev iz Italije in Francije, navajajo, ki se vse bolj povezujejo s kitajskimi znamkami; to velja zlasti za Italijo. 

Če je ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak pred časom dejal, da bodo slovenska podjetja morala poslovne priložnosti poiskati onkraj 500-kilometrskega kroga, potem sta to v primeru avtoindustrije Južna Koreja in Kitajska. Vlada si bo zato v prihodnje prizadevala za ustvarjanje novih trgovinskih in industrijskih partnerstev, vključno z Južno Korejo oziroma Hyundaiem ter "vzpenjajočimi se kitajskimi proizvajalci", napovedujejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar