Odgovarjamo na 6 ključnih vprašanj o pokojninah

Država pravkar pripravlja pokojninsko reformo. V njej spreminja ključne postavke, ki bodo vplivale na vsakega bodočega upokojenca. Med njimi starost upokojitve in odstotek, s katerim bodo odmerili pokojnino glede na plačane prispevke.

Pripravili smo pregled nekaterih pomembnejših dejstev, ki jih je dobro poznati o pokojninah v Sloveniji.

1. Do katere starosti bom moral delati?

Po zdaj veljavnem sistemu je treba za pridobitev starostne pokojnine delati do 60. leta, če ste do te starosti dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Tisti brez 40 let delovne dobe se lahko zdaj starostno upokojijo pri 65. letu starosti, če so zbrali vsaj 15 let delovne dobe. Pri teh pogojih ni več razlike med moškimi in ženskami.

Pokojninska reforma predvideva, da bi se upokojitvena starost postopoma povišala na 62 let za tiste s 40 let delovne dobe in na 67 let za tiste, ki do te starosti ne bodo zbrali 40 let delovne dobe. Spremembe bi se vpeljale z letom 2028, ko bi se starost začela povečevati za tri mesece na leto.

2. Koliko let bom moral delati, da bom prejel polno pokojnino?

Kot kaže, se pogoj 40 let dela za starostno upokojitev ne bo spremenil. Predlog pokojninske reforme ne predvideva podaljšanja delovne dobe nad 40 let, temu nasprotujejo tudi pripravljavci reforme.

"Kar 70 odstotkov vseh stroškov v zdravstveni blagajni odpade na starejše od 65 let. Dvigovanje delovne dobe je zato protiproduktivno. To, da bi podaljšali delovno dobo na 42 let, bi imelo zelo majhen učinek na vzdržnost blagajne, na drugi strani pa zelo negativen učinek na zdravje ljudi," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Delodajalci po drugi strani navijajo za podaljšanje delovne dobe. "Lahko smo hvaležni, da živimo dlje. Logično je, da bomo morali tudi delati dlje. Razen če bi nam uspelo bistveno povišati dodano vrednost našega dela, da bomo imeli dovolj denarja za pokojnine. Kar bo zelo težko, saj vemo, da Evropa že zdaj v svetu ni konkurenčna. Zato bomo morali razmisliti o postopnem podaljšanju delovne dobe," je v intervjuju za naš portal povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. "Trditi, da ne bomo razmislili niti o mesecu dni delovne dobe več, ni korektno," je še povedal.

3. Kako visoka bo moja pokojnina?

Povprečna starostna pokojnina vseh upokojencev je v letu 2023 znašala 823,07 evra. Povprečna bruto starostna pokojnina tistih z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe pa je v letu 2023 dosegala 1.032,18 evra in je prvič do zdaj presegla tisoč evrov, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Glede na to, da je bila v letu 2023 povprečna neto plača 1.445,12 evra, je povprečna pokojnina znašala 57 odstotkov povprečne neto plače oziroma 71,5 odstotka neto plače pri polni pokojnini za 40 let delovne dobe.

Pokojninska reforma predvideva, da se bo odmerni odstotek, s katerim se izračuna pokojnina glede na plačane prispevke, povišal iz 63,5 odstotka na 68 odstotka, če bi se starost za upokojitev zvišala na omenjenih 62 oziroma 67 let. Višji odmerni odstotek pomeni višjo pokojnino glede na plačane prispevke. Ker je izračun pokojnine odvisen še od drugih dejavnikov natančne napovedi prihodnje pokojnine, ni mogoče podati.

4. Se izplača odložiti upokojitev in delati dlje?

Zaposleni se lahko prostovoljno odločijo za podaljšanje delovne aktivnosti kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev in so za delo do višje starosti denarno nagrajeni.

ZPIZ tistim, ki ostanejo v delovnem razmerju za polni delovni čas, prva tri leta izplačuje 40 odstotkov pokojnine, pozneje pa 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan, ko bi se lahko upokojili.

Povprečni znesek izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine je bil julija 2024 470,70 evra, kažejo podatki ZPIZ. Povprečni znesek izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine pa je bil julija 2024 250 evrov.

5. Se izplača varčevati za dodatno pokojnino v drugem stebru?

Povprečna mesečna renta iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja obsega okoli 100 evrov, so sporočili iz pokojninskih družb. Polovica izplačane rente se všteva v davčno osnovo upokojenca.

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v decembru 2023 vključenih 613 tisoč zavarovancev, kar je 61 odstotkov vseh plačnikov obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V povprečju so varčevali z vplačili od 83 do 94 evrov na mesec, kažejo podatki ministrstva za delo.

Depositphotos

 

Pokojninska reforma predvideva spremembo, po kateri bi bili v dodatno pokojninsko zavarovanje samodejno vključeni vsi zaposleni. Gre za tako imenovani sistem opt-out, po katerem so vključeni v shemo vsi razen tistih, ki se odločijo za izstop. To je nasprotna logiko običajnega sistema, ki je v Sloveniji v veljavi zdaj, po katerem se mora posameznik aktivno odločiti za vstop v shemo (tako imenovani opt-in).

6. Bo res država poskrbela zame, ko bom šel v pokoj?

Bistvo pokojninskega sistema je medgeneracijsko zaupanje, saj sedanja generacija zaposlenih s plačevanjem prispevkov plačuje za pokojne sedanjih upokojencev. Zaposleni morajo zaupati, da bodo tudi mlajše generacije plačevale dovolj denarja za njihove pokojnine.

"Mladi, s katerimi se pogovarjamo, predvsem naši člani, torej prekarni delavci in delavke, študentke in študentje, nimajo velikega zaupanja v pokojninski sistem. Mnogi med njimi ne verjamejo, da se bodo sploh lahko upokojili," je sporočila Mojca Žerak za Sindikata Mladi plus.

Raziskava med mladimi, ki so jo pripravili na ljubljanski ekonomski fakulteti, je sicer pokazala, da jih kar 81 odstotkov verjame, da bo država poskrbela za njihove pokojnine, je poudaril profesor Aljoša Valentinčič.

Bloomberg Adria

 

Demografski trendi sicer kažejo na hitro staranje prebivalstva v Sloveniji. V Sloveniji je stopnja rodnosti 1,5 otroka na žensko, za obnavljanje prebivalstva bi ta morala biti 2,1, je pred kratkim povedal Andraž Rangus s Fakultete za management in pravo Ljubljana. V zadnjih desetih letih se je število diplomantov zmanjšalo za 30 odstotkov. Danes je vsak četrti Slovenec star 65 let ali več, čez 20 let bo toliko star vsak tretji Slovenec, je naštel Rangus.

Dvomi mladih, da bodo dočakali pokojnino, so bili tudi v preteklosti, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal direktor ZPIZ Marijan Papež. "Mladi seveda ob koncu šolanja in prvi zaposlitvi, ko imajo pred sabo 40 let dela, dvomijo, da bodo doživeli upokojitev. Mladim je to nepredstavljivo dolgo obdobje," je povedal Papež.

 

Žiga Vižintin: 'Prvi pokojninski steber bo zagotovil od 50 do 60 odstotkov mesečne plače' Na vrata državne pokojninske blagajne vse glasneje trkajo trenutnih demografskih trendov, zaradi katerih bomo morali prispevati več za pokojnine. Čeprav sredstva pokojninskih družb rastejo, to še ni dovolj. Pogajanja o pokojninski reformi so v polnem teku, med predlogi pa je tudi samodejno vključevanje vseh delovno aktivnih prebivalcev v drugi pokojninski steber. Kot je za Bloomberg Adrio pojasnil Žiga Vižintin iz pokojninske družbe A dobri primeri iz tujine kažejo, da se na tak način lahko močno poveča število vključenih v drugi pokojninski steber. V dodatno pokojninsko zavarovanje je trenutno v Sloveniji vključenih okoli 61 odstotkov prebivalcev. "Velika Britanija je ob uvedbi sistema leta 2012, podobno kot mi, na približno 60 odstotkih, danes so na 90 odstotkih." Največja izziva drugega pokojninskega stebra sta povečevanje števila vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje in dvig vplačil. Če trenutno povprečna vplačila znašajo med 70 in 100 evri na mesec, pa bo po mnenju sogovornika ta vlaganja treba povečati vsaj za tolikšen znesek. "Pokojninsko varčevanje je izrazito dolgoročno in nekdo, ki bo varčeval celotno delovno dobo, lahko tudi z manjšimi vplačili pride do dovolj sredstev," je pojasnil. Seveda pa lahko nekdo, ki bo začel varčevati prvi dan, pa bo varčeval 40 let v delniških skladih, si lahko že s 100 evri na mesec zagotovi zelo lep dodatek k svoji pokojnini."   In kako bodo nekoč sestavljene naše pokojnine? "Vsak bi moral imeti cilj, da bi imel takšno pokojnino, kot je bila njegova zadnja plača," pravi Vižintin. Kot je pojasnil, bo v prihodnosti prvi pokojninski steber zagotovil približno od 50 do 60 odstotkov mesečne plače. Nekdo, ki bo dolgo varčeval za pokojnino, pa lahko pridobi še od 20 do 30 odstotkov mesečne plače. Administrativni stroški "Pri samih administrativni stroških rent je veliko nerodnosti pri samem poimenovanju," je ob vprašanju, zakaj so ti tako visoki, pojasnil Vižintin. Ker upravljavskih provizij, ki so bile nekoč okoli enega odstotka, zaradi sprememb pravilnikov družbe ne smejo več obračunavati, lahko pa obračunavajo administrativno provizijo. Ta ni strošek vplačila, ampak v bistvu upravljavska provizija za upravljanje teh sredstev, kar pa po besedah sogovornika ni veliko več od enega odstotka na letni ravni sredstev, kar pa ni veliko za upravljanje obvezniškega sklada z garantiranim donosom.

  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar