GOSPODARSTVO
Bo Google razpršil svoje posle?
Ameriško ministrstvo za pravosodje je zaprosilo zvezno sodišče, naj prisili Google, da razprši svoje poslovanje, da bi ublažili škodo, ki jo je povzročil Googlov monopol na spletnem trgu iskalnikov. Ministrstvo je še napovedalo, da bo od podjetja zahtevalo temeljite spremembe v načinu poslovanja in pretehtalo možnost, da podjetju naloži delitev podjetja. Nadalje bi lahko ministrstvo Googlu naložilo tudi prepoved sklepanja pogodb, skladno s katerimi za favoriziranje svojih iskalnih produktov tehnološkemu velikanu Apple vsako leto plača več deset milijard dolarjev; med drugim pa organi razmišljajo tudi o zahtevi, da bi moral Google svoje podatke o iskanjih ponuditi na voljo tekmecem.
Protimonopolni organi v sodnem postopku dodajajo, da bi lahko ameriški okrožni sodnik Amit Mehta Googlu odredil dostop do osnovnih podatkov, ki jih uporablja pri iskanju podatkov v spletnih isklanikih in v zvezi z izdelki umetne inteligence.
Preberi še
Vojna v Gazi: Obletnica brutalne vojne, ki muči svetovno gospodarstvo
Klemen Grošelj, obramboslovec: 'Izraelski vdor v Sirijo zaradi ruske prisotnosti ni verjeten.'
07.10.2024
Bližnjevzhodna vojna: Kaj to pomeni za delnice, zlato in nafto
Vojna na severu se lahko razširi, meni strokovnjakinja Jelena Juvan, delnice orožarjev navzgor
04.10.2024
Gospodarski načrt: Trump proti Harris
Donald Trump bi gospodarstvo okrepil z višjim carinami in nižanjem korporativnega davka.
27.09.2024
Borze v zelenem na valu optimizma iz Kitajske
Povzemamo dogajanje na borznih trgih.
26.09.2024
Tamkajšnje ministrstvo za pravosodje je še sporočilo, da "preučuje korektivne in strukturne ukrepe", s katerimi bi Googlu preprečili, da bi ustvaril takšne koristi, kot so Chrome, Play in Android, da bi pridobil neupravičeno prednost pred konkurenco. Cena delnice tehnološkega giganta je včeraj na račun negativnih novic izgubila 2,73 odstotka vrednosti.
Netanjahu bi čimprej udaril po Iranu
Obisk izraelskega obrambnega ministra Yoava Gallanta v ZDA je preložen, je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč odločil, da obrambni minister ne bo potoval na srečanje z ameriškim obrambnim ministrom Lloyd Austinom, če se izraelski varnostni kabinet ne bo prej sestal, da bi se dogovoril o načrtu odgovora na iranski napad pred tednom dni.
Netanjahu želi pred srečanjem na ministrski ravni z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, je še dejal neimenovani izraelski uradnik.
POSEL
ZDA
Terminske pogodbe na ameriške delnice so zdrsnile v rdeče pred objavo zapisnika z zadnje seje odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve. Pred padcem so ameriški delniški trgi včeraj beležili opazno rast, ki jo je poganjal tehnološki sektor z dobički.
Po drugi strani pa vlagatelji še naprej analizirajo izjave uradnikov Feda. Predsednik podružnice banke iz Atlante, Raphael Bostic, je dejal, da so se inflacijska tveganja zmanjšala, vendar pa se ta krepijo na negotovem trgu dela. Po drugi strani pa njegova bostonska kolegica Susan Collins povedala, da mora biti Fed previden pri nižanju obrestnih mer, svoje odločitve pa mora utemeljevati na podatkih.
Monetarno politiko ZDA je komentiral tudi prvi človek JPMorgan Chase Jamie Dimon. Dejal je, da je emisijska banka sprejela dobro odločitev, ko je prejšnji mesec znižala referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk. Dimon je ob tem vseeno opozoril, da se inflacijski pritiski še vedno nadaljujejo.
Azija
Trgi v azijsko-pacifiški regiji so dan začeli mešano. Delnice kitajskih družb so bile največje 'zgube', saj vlagatelji še naprej analizirajo šibke gospodarske podatke in pomanjkanje močnejših spodbud za gospodarstvo. Tako je referenčni indeks CSI 300 padel za 7,4 odstotka, kar predstavlja največji padec od leta 2020.
Resnost razmer se zaveda tudi tamkajšnja vlada, zato naj bi finančni minister Lan Fo'an čez vikend napovedal ukrepe fiskalne politike, s katerimi bo Peking poskušal spodbuditi gospodarsko rast.
Nafta
Cena nafte se je po predhodnih padcih stabilizirala, vlagatelji pa so se osredotočili prav na Kitajsko kot enega največjih svetovnih porabnikov in uvoznikov nafte.
Poleg spremljanja uradnikov in njihovih govorov o gospodarski rasti in novih fiskalnih ukrepih so trgi pozorni tudi razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, kjer od začetka konflikta v Gazi mineva leto dni.
Cena nafte tipa brent z decembrskim dobavnim roko se pred začetkom trgovalnega dne na stari celini in v ZDA giblje pri 77,82 dolarja na sod. To je 0,83 odstotka več kot včeraj. Podobno narašča tudi cena tipa WTI za november, ki se je povečala za 0,77 odstotka, en sod in tako znaša 74,14 dolarja.