Pregled cen kuriv v 2024: Bližajo se ceni pred pandemijo

Kurilna sezona se je v Sloveniji uradno že začela. Pogoj za začetek kurilne sezone je, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 stopinj Celzija. Letos je bil ta pogoj izpolnjen že 15. septembra, je za Ekosklad zapisal energetski svetovalec Ludvik Hriberšek.

Preverili smo, kakšne so cene kuriv, njihova dobavljivost in kako se Slovenci grejejo. Stanje na trgih kuriv se v letos normalizira, kažejo podatki.

Cene lesa za kurjavo medletno nižje

Slovenci se najpogosteje ogrevajo z drvi, ki niso najcenejši leseni vir. Najnižjo ceno med lesnimi gorivi dosegajo sekanci, najvišjo pa peleti, z izjemo v aprilu 2024, ko so najvišjo ceno dosegli briketi, pojasnjujejo v Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS). Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv kaže, da so običajno cene višje na začetku kurilne sezone in nižje ob koncu. Nestabilne politične razmere v letu 2022 pa so povzročile večjo dinamiko tudi na trgu lesnih goriv, še pišejo.

Cene lesnih goriv so se v 2024 znižale, je razvidno iz majskih podatkov. Novejši podatki iz avgusta pa kažejo, da se je srednja vrednost zbranih cen lesa za kurjavo od maja zvišala. V primeru drugih trdih listavcev je cena lesa 55 evrov za kubični meter. V primeru bukve se je cena višala za osem odstotkov, na 65 evrov za kubični meter. V primerjavi s cenami v istem obdobju lani so bile cene lesa za kurjavo avgusta v povprečju nižje za osem odstotkov.

Peleti cenejši za več kot 30 odstotkov

Z lesenimi peleti, sekanci in briketi se ogreva šest odstotkov gospodinjstev. Cene peletov so se letos znižale. Rekordne ravni so cene dosegle v 2022 poleti in jeseni, ko žagarski obrati zaradi zmanjšanega obsega svojih naročil niso imeli dovolj žagovine. Takrat so se nabavne cene povzpele v nebo. Pomembno je na krizo vplivala še prepoved izvoza iz nekdanje skupne države, kar je povečevalo strah pred pomanjkanjem peletov na slovenskem trgu. V normalnih letih peleti dosežejo najnižje cene v poletnih mesecih, od julija do začetka avgusta. Takrat kupci običajno naročijo največje količine.

Stanje se je letos še ustalilo. ''Peleti so trenutno dobavljivi takoj, ob lastnem prevzemu, sicer pa je čas dostave približno teden do 10 dni,'' je pojasnila Barbara Šinkovec iz podjetja Energija narave. Dodala je, da če primerja cene na današnji dan lani, so trenutno peleti dobrih 30 odstotkov ugodnejši. V primerjavi s časom pred pandemijo so trenutno še devet odstotkov dražji. ''Najprimernejši čas za nakup peletov je spomladi, sicer pa najkasneje do začetka kurilne.'' Takrat so cene nižje.

Cena je odvisna od načina parkiranja. Najcenejši so peleti v razsutem stanju. Za primerjavo: maja je bila cena peletov v razsutem stanju 311,6 evra za tono. Za vrečo big bag s skupno maso tisoč kilogramov je bila cena 317,1 evra za tono. V primeru 15-kilogramskih vreč je bila cena 357,9 evra za tono. Trenutno so se cene spustile pod 300 evrov za tono. Kot je pojasnila Šinkovec, je trenutna cena 15-kilogramske vreče 195 evrov za tono, big bag 287 evrov za tono ter v razsutem stanju 280 evrov za tono.

Cene energentov se zadnja leta stalno višajo. ''Biomasa (peleti, sekanci, polena) so vse do okrog 2021 imeli skoraj konstantno ceno, potem je cena poskočila tudi za 50 odstotkov in več v času pandemije, zadnje leto pa se počasi približuje ceni pred pandemijo,'' je povedal neodvisni energetski svetovalec mreže Ensvet Gašper Stegnar.

Kurilno olje cenejše za dobro desetino

Nekoliko večja je tudi dinamika pri cenah kurilnega olja, kar kaže, da so cene fosilnih goriv bolj nestabilne kot cene lesnih goriv. Razlika med cenami peletov in kurilnega olja se je v 2024 znova povečala na več kot 35 odstotkov, kažejo podatki GIS. Vlada že dve leti regulira cene kurilnega olja. Nazadnje so se cene spremenile 24. septembra. Kurilno olje se je takrat pocenilo in je trenutno pri 1,092 evra za liter, kar je najnižja cena po juniju. V primerjavi z istim obdobjem lani je kurilno olje cenejše za 12,6 odstotka. Cena nafte na mediteranskem trgu, ki nakazuje prihodnje gibanje cen naftnih derivatov in kurilnega olja, kaže, da se je v zadnjih dveh tednih pocenila.

Plinohrami zelo polni, Slovenija na zimo pripravljena

Cene zemeljskega plina so na evropski borzi v Amsterdamu, ki velja za referenčno ceno plina v Evropi, v začetku avgusta začele rasti. Takrat so cene poskočile zaradi vdora Ukrajine v regijo Kursk, kjer je ključna tranzitna točka plina. Vmes so se cene znižale, v drugi polovici septembra pa so se cene terminskih pogodb plina z dobavo naslednjem mesecu znova približale 40 evrom za megavatno uro. To je primerljivo s cenami v lanskem oktobru.

''Dobavitelji so potrdili pripravljenost na letošnjo zimo in ne pričakujejo večjih težav pri oskrbi z zemeljskim plinom,'' so pred dnevi sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Evropski plinohrami so skoraj polni. Slovenija največ plina prejeme iz Avstrije. V 2023 ga je po podatkih Agencije za energijo prejela 68,3 odstotka vsega uvoženega plina. V Avstriji so trenutno plinohrami 92,7-odstotno polni, kažejo podatki portala Agsi.

Velika zapolnjenost je posledica toplega vremena v lanski zimi. V primeru hude zime ali težav na dobavnih poteh pozimi bi se to lahko odrazilo predvsem pri polnjenju in oskrbi s plinom za naslednjo zimo, pišejo na MOPE. Oskrbo je poleg uvoza iz Avstrije zagotavljala predvsem z uvozom iz Alžirije. Od tam je čez Italijo po podatkih Agencije za energijo priteklo 28,3 odstotka vsega uvoženega plina. Po zagotovilih ministra Bojana Kumra je Slovenija na zimo z vidika preskrbe zemeljskega plina zelo dobro pripravljena.

Elektrika dražja za slabo desetino

Cena električne energije za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je v zadnjem letu zrasla, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Ob prvem polletju so slovenska gospodinjstva za kilovatno uro električne energije odštela 0,2121 evra, kar je 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Z električno energijo se v Sloveniji ogreva šest odstotkov gospodinjstev.

Kateri način ogrevanja je najcenejši?

Glede ustreznega načina ogrevanja ni univerzalnega pravila, pravi svetovalec Stegnar in dodaja, da je to odvisno od več predpostavk. ''Glavni dejavnik je obstoječa energetska učinkovitost stavbe ter cena energenta.'' Če gospodinjstvo na podeželju biva v energetsko učinkoviti hiši, ki ima na sebi vsaj okoli 10 centimetrov toplotne izolacije, meni, da je vsaka možnost, ki je okolju prijazna, ustrezna.

Če se greje na polena iz lastnega gozda, bo strošek ničen, v primeru ogrevanja s toplotno črpalko pa izjemno nizek, dodaja. Omenjena tehnologija lahko izjemno učinkovito proizvaja in dobavlja toploto hiši, ki je vsaj povprečno toplotno izolirana. ''Boljša je energetska učinkovitost hiše, tem bolj je učinkovita tudi toplotna črpalka.''

Če hiša na podeželju ni toplotno izolirana, je ogrevanje s toplotno črpalko neekonomično, saj je njena učinkovitost zelo slaba, poudarja. ''Zato je ogrevanje s klasičnimi poleni verjetno najboljša možnost za cenovno sprejemljivo ogrevanje.'' V mestih zaradi kakovosti zraka ogrevanje z biomasnimi energenti ni priporočeno. Zato priporočajo vgradnjo toplotne črpalke v ustrezne hiše ali priklop na daljinska ogrevanja. Obe sta po oceni Stegnarja za energetsko učinkovite hiše cenovno sprejemljivi. ''Daljinsko ogrevanje je zaradi manjše investicije v sam sistem v manjši prednosti, a ta je danes že zanemarljiva.''

Slaba tretjina Slovencev se ogreva na drva

Slovenci so se v 2023 v največjem delu ogrevali na drva, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Takšnih je bil 30 odstotkov gospodinjstev. Sledi zemeljski plin z 19 odstotki, z obnovljivimi viri se ogreva 14 odstotkov gospodinjstev. Sem spadajo toplotne črpalke, sončna energija oziroma sončni kolektorji, vetrna in geotermalna energija. S kurilnim oljem se ogreva 12 odstotkov gospodinjstev, 12 odstotkov gospodinjstev pa z daljinsko toploto. Sem spadajo ogrevalni sistemi, pri katerih je toplota daljinsko dobavljena iz toplarne ali termoelektrarne.

Z lesenimi peleti, sekanci in briketi se ogreva šest odstotkov. Na elektriko se greje šest odstotkov gospodinjstev. Premog iz mešanice izginja, saj predstavlja manj kot odstotek vira energije ogrevanja. Približno odstotek se ogreva z drugimi viri.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar