Kako zadolženi so Slovenci na karticah?

Julija je medletna stopnja rasti obsega potrošniških posojil že tretji zaporedni mesec presegla 16 odstotkov. Ob pospešenem zadolževanju Slovencev smo preverili, ali se veča tudi kartični dolg. Banke namreč potrošnikom ponujajo tako kreditne kartice kot kartice z odloženim plačilom.

Ob prvih rezih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) se medletno hitro povečuje obseg posojil gospodinjstvom. Ta je julija večji za 5,6 odstotka, k čemur so največ prispevala potrošniška posojila. 

Obseg potrošniških posojil že od lanskega novembra raste po dvomestni stopnji, med majem in julijem pa je medletna rast obsega presegla 16 odstotkov. Ob koncu julija je bilo potrošniških posojil za dobre tri milijarde evrov, medtem ko je obseg stanovanjskih posojil dosegel 8,3 milijarde evrov. 

Pospešeno zadolževanje gospodinjstev pri Banki Slovenije opažajo od sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov. Povprečni znesek potrošniškega posojila je bil v prvi polovici leta okoli 14 tisoč evrov in je bil v primerjavi s povprečnim zneskom v prvi polovici lanskega leta višji za približno desetino. "Glavni namen potrošniških posojil ostaja sprotna potrošnja," so pred časom sporočili z Banke Slovenije.

Banka Slovenije pa objavlja tudi podatke o povprečnih efektivnih obrestnih merah iz sklenjenih potrošniških kreditnih pogodb bank. V prvem polletju so za posojilo do 20 tisoč evrov in do desetletno ročnostjo presegale devet odstotkov.

Povprečna efektivna obrestna mera se s krajšo ročnostjo hitro povečuje. Za tisoč evrov kredita z ročnostjo pol leta tako celo presega 50 odstotkov.

Dolg na kreditnih karticah zraste ob koncu leta

Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji izdanih 3,5 milijona plačilnih kartic, kar je približno 1,7 plačilne kartice na prebivalca, so zapisali na Združenju bank Slovenije. Skoraj 90 odstotkov Slovencev uporablja debetno kartico, dobri dve tretjini pa imata eno do dve kartici. Približno tretjina je kreditno kartico izbrala zaradi ugodnosti oziroma nizke obrestne mere, pa ugotavlja raziskava Masterindex družbe Mastercard Slovenija.

Kreditne kartice imetnikom omogočajo opravljanje nakupov in v nekaterih primerih tudi dvig gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje. Odobreno posojilo se lahko poravna v celoti do konca določenega obdobja ali delno. Medtem ko kartice z odloženim plačilom omogočajo, da se nakupi knjižijo v breme računa pri izdajatelju kartice, stanje pa se poravna na koncu vnaprej opredeljenega obdobja. Imetniku se običajno zaračuna letno nadomestilo.

Kolikšen je dolg Slovencev na kreditnih karticah? Glede na podatke o dolgu iz naslova plačevanja s kreditnimi karticami so imeli Slovenci julija za 208,2 milijona evrov dolga. To je pet odstotkov več kot v enakem mesecu lani, ko je bil dolg 197,8 milijona evrov, so nam povedali na Banki Slovenije.

Zadolževanje se pospeši ob koncu leta

Ker gre pri plačevanju s kreditnimi karticami za sprotno odplačevanje posojila, je višino zanimivo spremljati iz meseca v mesec. Tako je očitno, da je dolg na kreditnih karticah najvišji ob koncu leta. Lanskega novembra je dosegel 211,4 milijona evra, decembra pa 212,4 milijona evrov. Do konca februarja se je nato znižal za 17 milijonov evrov.

Medtem ko se obseg plačil s karticami z odloženim plačilom iz leta v leto ne spreminja občutno – več plačil je sicer izvedenih v drugi polovici leta – pa se obseg plačil s kreditnimi karticami od leta 2022 zmanjšuje. 

V drugem četrtletju letos so Slovenci s kreditnimi karticami domačih izdajateljev tako opravili 25,5 milijona evrov plačil, v enakem obdobju lani pa skoraj 32 milijonov evrov. Še višji so bili zneski, kot rečeno, leta 2022; v drugem četrtletju je obseg plačil presegel 42,5 milijona evrov.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev višja kot leto prej

Lani je presežek sektorja gospodinjstev skupaj z nepridobitnimi institucijami obsegal tri milijarde evrov. Njihov razpoložljivi dohodek se je v primerjavi z letom prej povečal s 35,6 na 38,6 milijarde evrov, to je za 8,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada RS (Surs). 

Rast izdatkov za končno potrošnjo je zaostajala za rastjo razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar pomeni, da se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku povečal. Stopnja bruto varčevanja je bila 14,3 odstotka ali za približno odstotno točko več kot leta 2022. 

Višja stopnja varčevanja gospodinjstev je bila lani izkazana tudi na ravni povprečja EU27 (12,9 odstotka) in evrskega območja (13,7 odstotka), kjer pa sta ti stopnji značilno nižji kot v Sloveniji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar