Največji bolnišnici v državi, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, zaradi stavke zdravnikov izvedeta manj programov, kar vpliva na njune prihodke. Manj programov namreč pomeni manj plačil, ki jih dobijo od plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
"Mi plačujemo opravljene storitve. Torej tiste storitve, ki jih bodo med stavko opravili, bodo dobili plačane. Seveda je to škoda za zavarovane osebe z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev. Če izvajalci programov ne bodo izvedli, bodo tvegali, da bodo imeli primanjkljaj prihodkov," je v intervjuju za portal Bloomberg Adria povedala direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.
V UKC Maribor ocenjujejo, da zaradi stavke zdravnikov mesečno izgubijo dober milijon evrov, so odgovorili iz zavoda, ki ga vodi generalni direktor Vojko Flis. "Kot posledico stavke največji izpad programa beležimo na področju kirurgije. Dejavnosti in oddelkov ne zapiramo, stavki prilagajamo urnike dela in pri tem upoštevamo vse možnosti, ki nam jih daje delovnopravna zakonodaja," so odgovorili iz UKC Maribor.
V UKC Ljubljana ne razkrivajo konkretnih številk. Pravijo pa, da so imeli v prvem trimesečju minimalen padec izvedbe v primerjavi z enakim obdobjem lani zaradi večjega priliva bolnikov na urgenco, zaradi česar so morali občasno prerazporejati kadre, delnega zaprtja bolnišnice zaradi obnove in deloma tudi zaradi stavke.
Preberi še
Kirurg Valentin Sojar: 'V 95 odstotkih izvajamo javni zdravstveni program'
Mnogi zdravniki opravljajo storitve tudi v okviru javnega zdravstvenega sistema.
10.07.2024
Plačujemo za zdravstvo, a do storitev ne pridemo. Kaj zdaj?
Zdravniška stavka je dodatno otežila dostop do zdravstvenih storitev. Kaj lahko naredijo bolniki?
30.01.2024
Stavki zdravnikov ni videti konca. Kakšne bodo posledice?
Iz odzivov vpletenih je sklepati, da konca zdravniške stavke še ni na vidiku.
16.05.2024
Čakalne dobe: Najbolj nedostopen je dermatolog
Pregledali smo zadnje podatke o čakalnih dobah.
03.05.2024
Petra Došenović Bonča: Stavka zdravnikov ne koristi nikomur
Strokovnjakinja za ekonomijo zdravstva Petro Došenović Bonča o krizi zdravstvenega sistema.
25.03.2024
Tatjana Mlakar, ZZZS: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je bila politična odločitev
Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) o težnjah za privatizacijo slovenskega zdravstva in obrambi javnega sistema.
20.02.2024
V drugem trimesečju se je izvedba programa v UKC Ljubljana tudi nekoliko skrčila, kar je po njihovi oceni v največji meri posledica stavke. "Posledično se to odraža na realiziranih prihodkih iz opravljenih storitev, ki so v letošnjih prvih šestih mesecih sicer večji, kot so bili v enakem obdobju lani, vendar zaostajajo za načrtom letošnjega leta," so odgovorili iz naše največje bolnišnice, ki jo vodi generalni direktor Marko Jug.
"Kot posledico stavke največji izpad programa beležimo na področju kirurgije. Dejavnosti in oddelkov ne zapiramo, stavki prilagajamo urnike dela in pri tem upoštevamo vse možnosti, ki nam jih daje delovnopravna zakonodaja," so odgovorili iz UKC Maribor.
V ljubljanskem UKC poudarjajo, da zaradi stavke ni bistveno okrnjena nobena od dejavnosti in da kljub temu zagotavljajo zdravstveno oskrbo vsem pacientom, ki jo potrebujejo.
UKC Ljubljana je v letu 2023 ustvarili 751,3 milijona evrov prihodkov in 20,3 milijona evrov izgube, piše v letnem poročilu. UKC Maribor je lani ustvaril 339,5 milijona evrov prihodkov in 2,3 milijona evrov dobička. V prvih petih mesecih letos pa so pridelali že 6,6 milijona evrov izgube, so zapisali v gradivu za julijsko sejo sveta zavoda, predvsem zaradi posledic stavke zdravnikov, je poročal portal Mariborinfo.
ZZZS: Plačamo le izvedene programe
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so že kmalu po začetku stavke zdravnikov opozorili, da bodo zdravstvene ustanove zaradi manj izvedenega programa prejele manj plačil iz zdravstvene blagajne.
"Mi plačujemo opravljene storitve. Torej tiste storitve, ki jih bodo med stavko opravili, bodo dobili plačane. Seveda je to škoda za zavarovane osebe z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev. Če izvajalci programov ne bodo izvedli, bodo tvegali, da bodo imeli primanjkljaj prihodkov," je v intervjuju za Bloomberg Adria februarja povedala direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Izgube v javnih zavodih pa bodo morali pokriti ustanovitelji, torej država v bolnišnicah in občine v zdravstvenih domovih, je povedala direktorica ZZZS.
Letos več čakajočih na storitve
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se je število čakajočih na zdravstvene storitve letos povečalo. V začetku leta je bilo skupaj 310.500 čakajočih na diagnostične postopke, kurativne preglede in terapevtske postopke, v začetku avgusta pa je bilo čakajočih 311.844. Občutneje pa se je povečalo število tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Teh je bilo v začetku leta 138.469, v začetku avgusta pa 157.716.
Sindikat Fides pričakuje še pet plačnih razredov
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je prejšnji mesec razširil zahteve za končanje stavke, ki traja že več kot pol leta – od 15. januarja. Vladi so poslali dodatne stavkovne zahteve, med njimi je dodatni dvig plač zdravnikov za pet plačnih razredov.
Želijo tudi aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju. Prav tako želijo, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki kakor koli vplivajo na položaj in delo zdravnikov in zobozdravnikov. Od vlade zahtevajo tudi, da takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem tretjih oseb.