Damjan Polh, Fides: Stavka je razgalila vso bedo javnega zdravstva

Mineva leto dni od napovedi stavke zdravnikov in zobozdravnikov. V sindikatu Fides priznavajo, da stavke v praksi ni več. Za to je poskrbela vlada, ki je zakonsko stavko v bistvu onemogočila.

Kljub temu stavka ni bila zaman, je povedal predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Damjan Polh, saj je razkrila številne težave, ki pestijo slovensko zdravstvo. "To je žalostna zgodba. Kdo bi si mislil, da bo to najdaljša stavka v zgodovini države," je povedal Polh.

Zdravniški poklic je svoboden poklic, zato siljenje zdravnikov k delu ni prava pot, pravi Polh. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva omejevanje dela zdravnikov, zaposlenih v javnih zavodih, gre lahko naravnost v smeti, kar se nas tiče, je povedal Polh. "Mandat te vlade se počasi izteka, očitno bo treba počakati na novo vlado. Očitno je, da reform v času te vlade ne bo," je odkrit predsednik Fidesa.

Zdravniki so sicer včeraj s konkretnimi primeri prikazali, s kakšnimi težavami se spopadajo v zdravstvenih zavodih zaradi množičnih odhodov zdravnikov. Predsednik sindikata Fides je za Bloomberg Adria odgovoril na nekaj vprašanj o stavki in razmerah v zdravstvu. 

Katere cilje je dosegla zdravniška stavka? In katerih ni?

Stavka je v bistvu razgalila vso bedo našega javnega zdravstva. Ne moremo pa reči, da nam je s stavko uspelo zbližati naše stavkovne zahteve z vladno stranjo. Zato stavke ne prekinjamo, čeprav so nam jo z zakonom preprečili ali, po domače povedano, prepovedali. Novela zakona o zdravniški službi je zdaj na ustavnem sodišču.

Med pogovori, ki smo jih zaradi stavke imeli z vladno pogajalsko skupino, pa smo prišli do rešitev, ki smo jih zapisali v aneks h kolektivni pogodbi ob novem plačnem sistemu. Prav tako smo dosegli dogovor za variabilno nagrajevanje. To bo dodaten motiv za zdravnike, ki prekomerno delamo in vzdržujemo delovanje sistema javnega zdravstva.

Govorimo lahko torej o delnem uspehu stavke. Nismo pa zadovoljni z odzivom vlade. Njene rešitve ne vodijo v pravo smer, ne vodijo k izboljšanju delovnih razmer, kar se kaže v izjemnem pomanjkanju kadra in slabo financiranih storitvah.

Kako ocenjujete vpliv stavke na paciente? So se razmere zanje tudi zaradi stavke poslabšale?

Dokler je stavka potekala po pravilih stavke, je prihajalo do motenj. Pozneje, po mesecu, mesecu in pol, ko so kolegi začeli umikati soglasja za delo prek zakonsko določene meje 40 ur plus osem ur na teden, se je sistem začel krhati.

Namesto da bi nam vladna stran prisluhnila in začela reševati kritične razmere v zdravstvu, so šli raje v prepoved stavke. Stavko so prepovedali, vodstva zavodov so začela dodatno plačevati zdravnike, tako da je na koncu akcija 40 plus osem ur zvodenela.

Danes zdravniki stavkamo tako, da delamo. Pacienti so prikrajšani le tam, kjer primanjkuje kadra. Razlogov je več, glavi razlog pa so slabe delovne razmere.

Statistika kaže, da se število zdravnikov glede na število prebivalcev povečuje. Tudi zdravniki, ki odhajajo iz javnih zavodov, večinoma ostajajo v sistemu, pač delajo pri zasebniku. Zakaj se čakalne dobe kljub temu povečujejo, pacienti pa vse težje pridejo do storitev? Tudi osnovnih, kot je osebni zdravnik?

Kadrovska podhranjenost je jasno izražena, smo na repu Evropske unije. Zdravstvena stroka je v zadnjih desetih, dvajsetih letih napredovala. Imamo tudi čedalje več starejšega prebivalstva, saj se življenjska doba daljša. Vse to ustvarja vse večje število pacientov in posledično povečuje čakalne dobe. Ponekod se število zdravnikov povečuje, a ne dovolj, da bi izpolnilo vse potrebe.

STA

 

Drugi razlog je ozko grlo, ki ga ustvarja ZZZS s financiranjem. Oni imajo vrečo denarja in po socialističnem modelu na začetku leta razdelijo denar. V marsikaterem zavodu ga oktobra ali novembra že zmanjka, zato vodstva tam ob koncu leta zavirajo izvajanje storitev, da ne bi zašli v izgube.

Takšen model je že preživet, tudi na področju zavarovalništva bi bile potrebne številne spremembe. Prav tako bi bilo treba revidirati košarico pacientovih pravic. Veliko dela je na različnih področjih, Fides se ne more ukvarjati z vsem. Se pa ukvarjamo s tistim, kar neposredno vpliva na paciente. Radi bi, da bi imel zdravnik dovolj časa, da bi bila obravnava visoko strokovna, in da bi tudi pacient imel dovolj časa za povratna vprašanja. Vse skupaj bi torej radi dvignili na višjo raven. Za to je potreben čas, pred tem pa moramo ustvariti pozitivno vzdušje in dobre delovne razmere.

Omenili ste ZZZS. Skupščina ZZZS je pravkar imenovala novega direktorja Roberta Ljolja. Kako komentirate imenovanje, je z njegovim prevzemom vodenja zdravstvene blagajne pričakovati kakšne spremembe?

Ne poznam ga, njegovega imenovanja ne bi komentiral. ZZZS je preživeta institucija, predvsem sem kritičen do nadzornikov oziroma članov skupščine. Menim, da je njihova sestava neprimerna za vodenje takšne institucije. Delovanje ZZZS bi moralo biti drugače zastavljeno. V Sloveniji bi potrebovali še dve ali tri zavarovalnice, prek katerih bi lahko posamezniki zavarovali svoje zdravje za storitve, ki niso nujne.

V vsakem primeru bi bilo sodelovanje javnih in zasebnih institucij v korist vseh prebivalcev Slovenije. To bi bila ena od možnosti skrajševanja čakalnih vrst, saj bi pacient isto storitev lahko našel pri zasebniku in bi sprostil čakalno vrsto v javnem sistemu.

Zdravniške organizacije so že leta 2014 napisale strategijo izhoda zdravstva iz krize, ta dokument bi bil še danes dobrodošel, žal se v desetih letih ni nič spremenilo.

Predsednik vlade Robert Golob je v nedavnem intervjuju za RTV Slovenija znova dokaj ostro nastopil proti zdravnikom. Ni bilo videti, da je vladna stran pripravljena na kompromise oziroma na to, da bi se spor z zdravniki pomiril.

S predsednikom vlade sem se dvakrat osebno sestal. Njegova aroganca in nastrojenost proti zdravnikom nista dobrodošli. Ne poznam vzroka za njegovo vedenje do zdravnikov. Menim, da je to zelo neodgovorno. Takšna komunikacija z odgovornimi nosilci zdravstvene dejavnosti je neprimerna in nedostojna. Njegova izjava, da zdravniki ne delamo nič ali malo, ker se varčujemo za delo popoldne pri zasebnikih, ne pripomore k dobremu ozračju.

V Novi Gorici so odšli vsi radiologi Pediater Janusz Klim iz Zdravstvenega doma Ljubljana je dejal, da prihodnje leto zaradi upokojitve pričakujejo odhode osmih pediatrov in šolskih zdravnikov. Ginekolog v Splošni bolnišnici Celje Jakob Koren je povedal, da mora kot predstojnik oddelka vsak dan razporediti zdravnike na 12 delovišč, ima pa 11 zaposlenih. V zadnjem letu so šest zdravnikov splošne medicine izgubili tudi v ZD Tolmin, je povedal družinski zdravnik Jurij Hafner. Na območju treh občin, ki jih pokriva zavod, imajo 11 ambulant, v njih pa redno dela le pet splošnih zdravnikov. "Položaj je zelo resen in dolgo se tako ne bo več dalo delati," je povedal. Pediatrinja v ZD Gornja Radgona Martina Mlaker je povedala, da so letos izgubili dva zdravnika splošne medicine, zato prihaja ena zdravnica dvakrat na teden na pomoč iz Avstrije, v splošnih ambulantah pomagajo tudi zdravniki iz drugih zavodov. Dodala je, da odhajajo tudi medicinske sestre. Internist v SB Nova Gorica Silvan Saksida je opozoril, da je letos bolnišnico zapustilo pet mladih kirurgov, kar se pozna tudi pri delu urgence. Odšli so tudi vsi radiologi. Infektolog v SB Celje Federico V. Potočnik je povedal, da bi na infekcijskem oddelku po normativih morali imeti 14 specialistov, imajo pa jih pet, je povzel STA.

Tudi med stavko smo dokazali, da znamo biti profesionalci, da znamo strniti vrste in poskrbeti, da javni zdravstveni sistem kljub podhranjenosti preživi v teh težkih časih. Dejstvo pa je, da tako dolgo več ne bo šlo, to je jasno.

Namen stavke je bil opozoriti tiste, ki odločajo, da javnemu zdravstvenemu sistemu ne gre dobro. To je največji uspeh te stavke. Nastavili smo si ogledalo, tudi zdravniki sami smo si nastavili ogledalo. In ugotovili, da prekomerno nadurno delo ni zdravo, da vodi do bolezni, izgorelosti, da ne rečem česa hujšega.

Po statistiki zdravnice primarne ravni umirajo deset let mlajše kot ženske v splošni populaciji. Nad to statistiko bi se morali zamisliti. Ta podatek je bil objavljen pred več kot desetimi leti. Sedaj je lahko le še slabše. Tega si zdravniki ne zaslužimo.