Vrh Nata: 40 milijard evrov kot obliž na ukrajinske rane

Z današnjim dnem se v Washingtonu začenja vrh severnoatlantske zveze Nato, s katerim bo 32 članic hkrati praznovalo 75-letnico obstoja alianse. Glavna tema voditeljev, ki se bodo zbrali v ameriški prestolnici in med katerimi bo Slovenijo zastopal premier Robert Golob, bodo skoraj poltretje leto trajajoči krvavi spopadi za obstoj Ukrajine.

Poleg dolgotrajne vojne na evropskih tleh, ki je vse bolj statična, imajo voditelji precej pester in raznolik meni perečih tem. Kako okrepiti obrambno držo zavezništva, dvigniti nacionalne izdatke za obrambo, okrepiti in standardizirati obrambno industrijo v članicah in kaj storiti glede krepitve kitajskega ekspanzionizma v jugovzhodni Aziji, je samo nekaj izmed njih.

Nizka pričakovanja

"Letošnje vrhunsko zasedanje Nata v Washingtonu je zgodovinsko, že zato, ker je po podpisu washingtonske pogodbe spet tam," meni obramboslovka in predavateljica s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Maja Garb.

Če so izzivi alianse jasni, preprostih odgovorov nanje ni. Na to je opozoril lanski vrhi v Vilni, ki se je začelo z velikim pričakovanjem o povabilu ali celo vstopu Ukrajine v zavezništvo, končalo pa s še večjim razočaranjem in celo odkriti nejevolji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Bo tokrat drugače, bo Ukrajina dobila nova varnostna zagotovila, sredstva, celo članstvo?

 

Strokovnjaka obramboslovca Jelena Juvan in Klemen Grošelj sta odkrito pesimistična. "Menim, da do tega ne bo prišlo, dokler traja vojna," saj bi se s tem Nato neposredno vpletel v spopad, ocenjuje predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kolega in nekdanji evropski poslanec ji prigovarja, ko pravi, da "bo šlo za demonstracijo enotnosti zavezništva in podpore Ukrajini," pri čemer pa opozarja, da "ta ne bo povsem enotna".

Nato je lani sklenil, da se mu bo Ukrajina pridružila, "ko se bodo zavezniki strinjali in bodo izpolnjeni pogoji". Medtem ko je povabilo letos malo verjetno, se ZDA in Nemčija po navedbah Bloomberga prizadevata, da bi celoten sveženj predstavili kot "most do članstva".

Kaj vključuje sveženj?

Zaveznice so se nekaj dni pred vrhom dogovorile, da bodo Ukrajini na leto namenile 40 milijard evrov pomoči. Toda pojavlja se vse več ocen, da gre za vojno brez konca, smisla, cilja in predvsem – kar se tiče stroškov – dna. "Počasi, a vztrajno se oblikuje tabor, ki ima glede nadaljnje podpore Ukrajini zadržke," meni Grošelj. Predavateljica Maja Garb, ki se je ravnokar vrnila z varnostne konference na Švedskem, dodaja, da lahko iz prve roke pove, da "zlasti baltske države močno skrbi ruska ekspanzija".

Na drugi strani v taboru skeptikov nadaljnjih zavez Ukrajini izstopata Madžarska in Slovaška. Madžarski premier Viktor Orban je ob prevzemu predsedovanja EU za prvi obisk na tujem pomenljivo izbral Moskvo. "Ta vojna se odraža tudi v uničevanju našega gospodarskega razvoja in zmanjševanju naše konkurenčnosti. Skratka, predsedniku Putinu sem povedal, da Evropa potrebuje mir," je podkrepil svoj uvodni obisk na tujem, ki je sprožil ostre obsodbe Bruslja in preostalih prestolnic EU. Včeraj je Orban nepričakovano obiskal še Kitajsko in se sestal s predsednikom Xi Jinpingom, pomembnim zaveznikom okupacijske Rusije.

Zaradi razpok še donedavna neomajni podpori oblegani državi se oblikuje "neke vrste nova koalicija držav znotraj Nata, ki bo podpirala Ukrajino, četudi ne bo enotnega soglasja znotraj zveze", navaja Grošelj.

Juvan: 'Varnostna zagotovila so neznanka'

A Juvan je tudi po tej plati skeptična, saj je po njenem mnenju bistvo Nata 5. člen washingtonske pogodbe, in ne "neka varnostna zagotovila, za katere ni jasno, kaj sploh pomenijo". Ukrajina lahko v Washingtonu računa kvečjemu na "dobre novice" glede njenih prizadevanj za krepitev zračne obrambe, je neposredna predavateljica.

"Pričakujem, da se bodo zaveznice na vrhu odločile ohraniti raven podpore in da se bodo strinjale o pravični delitvi bremen glede na velikost BDP, da bo zagotovljena trajna pomoč Ukrajini za prevlado na bojišču," je pred vrhom dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki ga bo v prihodnjem mandatu zamenjal Mark Rutte, nekdanji premier Nizozemske.

Pri nadaljnji podpori, ki je, kot kaže, edini konkretni iztržek, na katerega lahko realno računa Zelenski, se vseeno lomijo kopja o delovanju mehanizma.

Vodstvo Nata je namreč predlagalo 100 milijard evrov enkratne pomoči, kasneje pa so se članice dogovorile za 40 milijard, ki naj bi jih Kijev prejemal vsako leto. Toda nič še ni določenega, prav tako ne, v kolikšni meri naj bi vsaka članica prispevala.

Koliko bo prispevala Slovenija?

Podpora je namreč sorazmerna z BDP posamezne članice, pri čemer bi denimo Slovenija po nekaterih izračunih prispevala med 80 in 100 milijoni evrov.

Neuradno je znano, da sta se Slovenija in Ukrajina že dogovorili o vsebini varnostnega sporazuma med državama, vendar pa naj ga strani na vrhu v ZDA še ne bi podpisali. Z njim se mora namreč najprej seznaniti še odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP).

Spomnimo, da se je s sporazumom že zapletalo, saj je njegov podpis med nedavnim obiskom Kijeva napovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta je sprva napovedala, da ga bo podpisala med obiskom, nato pa je iz vlade prišel demanti, češ da besedilo še ni usklajeno. V Kijevu naj bi imeli zadržke, ker osnutek ni vseboval konkretnih zavez glede pomoči.

Poizvedbo o tem, kdaj bo prišlo do podpisa in kolikšna je njegova vrednost, smo posredovali tudi na ministrstvo za zunanje ter evropske zadeve, vendar pojasnil doslej še nismo prejeli.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar