Zbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.
TOP 30: Podjetja, ki so pritegnila največ kapitala v regiji
Za vsako dobro poslovno idejo se najde investitor, ki je to idejo pripravljen tudi finančno podpreti. Poiskali smo družbe iz regije, ki so s svojimi idejami, produkti in storitvami ter poslovno vizijo pritegnile kapital najbolj zahtevnih investitorjev z vsega sveta in drugič zaporedoma sestavili seznam TOP 30 investicijskih magnetov regije Adria.
In kateri so največji magneti v regiji? To je hrvaška družba Rimac Group, ki je v zadnjih petih letih pritegnila 770 milijonov evrov zbranega kapitala. Na vrhu lestvice je poleg zlatega Rimca še eno hrvaško podjetje, srebrni Infobip s 300-milijonsko finančno injekcijo. Obe podjetji sodita med samoroge, saj obstaja prevladujoče mnenje, da tržna vrednost obeh presega milijardo evrov. Tretje mesto oziroma bron s 124,2 milijona evrov pripada podjetju srbskih korenin, HTEC Group, ki sodi med morebitne kandidate, da v naslednjih nekaj letih postane samorog.
Preberi še
Katja Rezman: Res ne potrebujemo še dodatnih birokratskih polen pod noge
Ministrstvo za gospodarstvo bo sredi maja v javno razpravo poslalo predlog zakona o gostinstvu, ki bo med drugim urejal tudi kratkoročno oddajanja stanovanj v najem, prek številnih platformah.
26.04.2024
Kdo so regionalni lovci na samoroge?
V regiji Adria je vse več lovcev na samoroge: koliko kapitala imajo na voljo in na kaj so pozorni pri investicijah?
26.04.2024
Slovenci še vedno prvi pri nakupu nepremičnin na hrvaški obali
Nepremičninski posredniki pravijo, da smo Slovenci še vedno prvi med kupci vikendov v Istri in Kvarnerju, sledijo Nemci, ki pa posegajo po dražjih nepremičninah.
25.04.2024
TOP 30: Podjetja, ki so pritegnila največ kapitala v regiji
Sestavili smo seznam 30 največjih magnetov regije Adria, ki so v zadnjih petih letih pritegnili največ investicij.
25.04.2024
Nepremičnine: Kupci tudi višajo ceno, samo da bi prišli do stanovanja
V Ljubljani primanjkuje predvsem manjših stanovanj, garsonjer in enosobnih stanovanj. Če prodajalci postavijo realno ceno, najdejo kupca zelo hitro. Na dobrih lokacijah kupci celo višajo ceno.
24.04.2024
Dražbe zemljišč, na katerih boste lahko gradili hiše, počitniške hiše in poslovne stavbe
Preverili smo, kakšna stavbna zemljišča so trenutno naprodaj na dražbah:
24.04.2024
Dobički pri novogradnjah? Vsaj 30 odstotkov!
V zadnjih šestih letih se je gradbeni material podražil za okoli 65 odstotkov, stroški dela za 50 odstotkov, novogradnje pa za okoli 80 odstotkov. Donos pri novogradnjah v Ljubljani naj bi bil vsaj 30-odstoten.
23.04.2024
Peter Filip Jakopič: Pri dobri gradnji je zavarovanje cenejše
V Sloveniji je zavedanje o potresni ogroženosti dokaj nizko. To kažejo podatki, saj je potresno zavarovana približno tretjina stanovanjskih objektov in četrtina poslovnih.
22.04.2024
Katera podjetja so pritegnila največ kapitala v regiji?
Kdo so regionalni lovci na samoroge?
Trgu tveganega kapitala v regiji Adria se obeta hitrejši razvoj kot v preteklosti. Pregled skladov tveganega kapitala v upravljanju družb, ki imajo korenine v regiji, kaže, da nameravajo v prihodnjih nekaj letih investirati več kot četrt milijarde evrov kapitala v regionalne startupe. Povprečna velikost sklada narašča. Če dodamo večjo aktivnost skladov iz srednje in vzhodne Evrope ter večjo število globalnih skladov v regiji Adria v zadnjih letih, so obeti optimistični.
Danes je aktivna že druga ali tretja generacija skladov v okviru družb tveganega kapitala, ki izvirajo iz regije Adria. Omenjene družbe imajo korenine v regiji, zato podpirajo domače ustanovitelje ali diasporo, ki ustanavljajo družbe doma ali v tujini. Ustanovitelji iz regije niso več prepuščeni na milost ali nemilost lovcev na samoroge v Silicijevi dolini, Londonu, Parizu ali Berlinu in drugih globalnih žariščih tveganega kapitala.
Nepremičnine: Kupci tudi višajo ceno, samo da bi prišli do stanovanja
V Ljubljani primanjkuje predvsem manjših stanovanj, garsonjer in enosobnih stanovanj. Če prodajalci postavijo realno ceno, najdejo kupca zelo hitro. Na dobrih lokacijah kupci celo višajo ceno.
Nepremičninski posredniki že več let poudarjajo, da je največja hiba stanovanjskega trga v prestolnici pomanjkanje ponudbe. Kljub številnim novogradnjam v zadnjih letih te večjih sprememb na trg niso prinesle. Cene dosegajo rekordne vrednosti, tudi rabljena stanovanja.
Kakšno je stanje na ljubljanskem trgu nepremičnin?
Dražbe zemljišč, na katerih boste lahko gradili hiše
V zadnjih dveh letih je bil na slovenskem nepremičninskem trgu najbolj izrazit upad transakcij pri zemljiščih za gradnjo stavb. Upad pripisujejo visokim cenam zemljišč in visokim gradbenim stroškom ter pomanjkanju ponudbe primernih zemljišč v večjih mestih. Preverili smo, kakšna stavbna zemljišča so trenutno naprodaj na dražbah v stečajnih, izvršilnih postopkih in kaj prodajajo državne družbe, ministrstva in občine.
Kakšne so cene stavbnih zemljišč za kvadratni meter?
Dobički pri novogradnjah? Vsaj 30 odstotkov!
V zadnjih šestih letih se je gradbeni material podražil za okoli 65 odstotkov, stroški dela za 50 odstotkov, novogradnje pa za okoli 80 odstotkov. Donos pri novogradnjah v Ljubljani naj bi bil vsaj 30-odstoten.
Pomanjkanje ponudbe na slovenskem nepremičninskem trgu zvišuje cene nepremičnin. Predvsem primanjkuje novogradenj, posledično pa rastejo tudi cene rabljenih nepremičnin. Cene so najvišje v Ljubljani, povprečna cena kvadratnega metra je po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) štiri tisoč evrov za kvadratni meter, pri novogradnjah je treba odšteti še vsaj za četrtino več. Tako je v prestolnici težko dobiti novo stanovanje pod pet tisoč evrov za kvadratni meter. Po podatkih največjega spletnega nepremičninskega portala se v Ljubljani prodaja okoli 250 novogradenj. Večina od teh sploh še ni zgrajena.
Koliko stane gradnja stanovanja?
Slovenci še vedno prvi pri nakupu nepremičnin na hrvaški obali
Nepremičninski posredniki pravijo, da smo Slovenci še vedno prvi med kupci vikendov v Istri in Kvarnerju, sledijo Nemci, ki pa posegajo po dražjih nepremičninah.
V Istri in Kvarnerju je ponudba predvsem rabljenih nepremičnin izjemno majhna, na drugi strani pa se je v zadnjem obdobju zgradilo več novogradenj. Cene se začnejo od štiri tisoč evrov na kvadratni meter. Kljub visokim cenam, ki presegajo cene iz hrvaške prestolnice, pa povpraševanje ne pojenja. Največ tujih kupcev na tem delu hrvaške obale prihaja iz Slovenije, sledijo jim Nemci, ki pa posegajo po bolj luksuznih nepremičninah, čeprav so po besedah naših sogovornikov tudi številni Slovenci pripravljeni za počitniško hišo na morju ošteti vrtoglave zneske.
Številni so pripravljeni odšteti več, kot so načrtovali.
Pretečena osebna izkaznica ali potni list?
"Na upravno enoto Ljubljana na Tobačni ulici ne bi poslal niti svojega najhujšega sovražnika," mi je na vprašanje, ali bi lahko na kateri od ostalih izpostav še isti dan oddal vlogo za izdajo novega potnega lista, podučil varnostnik na izpostavi Uprave enote (UE) Ljubljana na Linhartovi cesti.
Prihodnji teden se začenjajo prvomajski prazniki, pri čemer bo marsikdo z nekaj dnevi dopusta pokombiniral proste dni in s krajšimi počitnicami začel že s prihajajočim vikendom. Še preden odrinete, velja preveriti veljavnost dokumentov, na kar ob vseh pripravah pogosto pozabimo.
Pripravite se na birokratsko odisejado.
Katja Rezman: Res ne potrebujemo še dodatnih birokratskih polen pod noge
Ministrstvo za gospodarstvo bo sredi maja v javno razpravo poslalo predlog zakona o gostinstvu, ki bo med drugim urejal tudi kratkoročno oddajanja stanovanj v najem, prek številnih platformah.
Po do zdaj znanih informacijah je jasno, da bo kratkoročno oddajanje na splošno omejeno na določeno število dni na leto, omejitve in pooblastila pa bo zakonodajalec prepustil občinam, ki poznajo težave, ki jih kratkoročno oddajanje prinaša. Podrobnosti predloga zakona na omenjenem ministrstvu niso komentirali in poudarjajo, da bodo vsi deležniki s svojimi predlogi povabljeni k javni razpravi. Pogovarjali smo se Katjo Rezman iz Združenja sobodajalcev.
Celotni pogovor si lahko preberete tukaj.
Euribor z nežnejšimi upadi, najvišji ostaja 3-mesečni
Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) vse bolj poudarjajo, da se inflacija na starem kontinentu umirja. Podatki kažejo, da se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju nižajo, kar ni mogoče reči za ZDA. Politiki in ekonomisti se strinjajo, da se evropsko in ameriško gospodarstvi med seboj precej razlikujeta. ECB je pripravljena stopiti iz sence ameriške centralne banke (Fed) in ključne obrestne mere znižati prva. Prva dama ECB Christine Lagarde je v začetku meseca povedala, da niso odvisni od Fed-a.
Svoje je pristavil še slovenski guverner Boštjan Vasle, ki je povedal, da je stanje v ZDA drugačno kot v območju evra. ''Logično je, da lahko je tudi odziv denarne politike drugačen.'' V isti sapi pa je dodal, da ima razhajanje v politiki na obeh straneh Atlantika svoje meje.
Gen-I prodaja zeleno obveznico ‒ za kaj bodo porabili denar?
Dobavitelj in trgovec z elektriko in zemeljskim plinom v državni lasti Gen-I je vlagatelje povabil k vplačilu 50 milijonov evrov zelenih obveznic.
Gen-I je povabljenim vlagateljem poslala ponudbo za vpis zelenih obveznic. Zbrati nameravajo 50 milijonov evrov, pri čemer si pridržuje pravico, da jih izdajo v nižjem ali višjem skupnem znesku, so sporočili prek portala Seonet Ljubljanske borze.
Kakšno je zanimanje in za katere projekte bodo porabili denar?
Steklarna Hrastnik v Paraćinu v Srbiji zaganja novo peč
V srbski steklarni (SFS) Paraćin naj bi v manj kot mesecu dni začela obratovati nova peč z zmogljivostjo 270 ton na dan, smo izvedeli v pogovoru s predstavniki slovenske Steklarne Hrastnik, ki je steklarno Paraćin prevzela prek lastnika, švicarske skupine Vaider Group (prej GlobalGlass).
Načrtovano je, da se bo do leta 2026 dnevna zmogljivost povečala na 500 ton. Čeprav so bile že prej objavljene napovedi o morebitnih novih prevzemih letos, Steklarna Hrastnik zdaj pravi, da je še prezgodaj napovedi o naslednjih korakih na tem področju, poroča srbski portal Bloomberg Adria.
Donosnost kapitala slovenskih podjetij na repu EU
Za menedžerje, ki večno iščejo (še en) referenčni kazalnik, imamo še enega ‒ donosnost kapitala nefinančnih družb. Ta na Hrvaškem obsega 15 odstotkov, pri slovenskih podjetjih pa več kot pol manj, in sicer sedem odstotkov. Povprečje v Evropski uniji je 21 odstotkov, mediana vrednosti podjetij v primerljivih evropskih državah, kot sta Češka in Madžarska, pa je enaka hrvaškim 15 odstotkom.
Analitiki poudarjajo, da donosi hrvaških podjetij niso tako veliki in bajni, kot se zdijo na prvi pogled, vendar tudi mirijo vse, ki so nad slovenskimi donosi razočarani.
Evropska pristanišča dušijo kitajska vozila
Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA se je prodaja novih avtomobilov v Evropski uniji marca na letni ravni skrčila za 5,2 odstotka, kar je prvi letošnji padec in največji po juliju 2022.
Nadaljnja razčlenitev kaže, da z umikom ali omejevanjem subvencij ob nakupu v nekaterih državah članicah trpi zlasti trg električnih vozil. ACEA navaja, da so se registracije baterijskih električnih avtomobilov v zadnjem mesecu zmanjšale za 11,3 odstotka, na 134.397 enot.
Toda kitajske avtomobilske znamke so na drugi strani v prvih devetih mesecih lanskega leta izvozile 825 tisoč električnih vozil, kar je 110-odstotni skok v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022. Njihov glavni izvozni trg je prav EU, kjer povpraševanje močno zaostaja za proizvodnimi zmogljivostmi Ljudske republike, zato se kitajski električni avtomobili v vse večjem številu kopičijo v evropskih pristaniščih.
Kako se odzivajo v Luki Koper?
Luka Mesec postregel s časovnico pokojninske in davčne reforme
Čeprav Golobova vlada ne postavlja več časovnih rokov, pa je minister za delo Luka Mesec na srečanju socialnih partnerjev, ki ga je premier Robert Golob sklical v luči 30. obletnice ustanovitve ESS, naznanil nove reforme. Izhodišča za pokojninsko reformo bodo po besedah Mesca skoraj zagotovo na vladi že v sredo.
Za socialni dialog bo na voljo pol leta, nato bo šel predlog v postopek v državni zbor, ki bo sklenjen v prvem četrtletju 2025, je napovedal. Izhodišča sprememb na področju davkov naj bi bila medtem pripravljena v maju. O prednostnih temah konkretneje ni spregovoril, je pa ocenil, da bodo glavne spremembe pokojninske in davčne zakonodaje, o čemer da se bo treba na ravni socialnih partnerjev izdatno pogovarjati.
Znana je časovnica pokojninske in davčne reforme.
Veliko sonca, poceni elektrika ‒ kaj to pomeni za slovensko nuklearko?
V Franciji in Španiji so v začetku aprila zaradi nizkih cen elektrike začasno zmanjšali delovanje več jedrskih elektrarn, saj proizvodnja ni bila več rentabilna. Kaj to pomeni za slovenske načrte za gradnjo novega bloka nuklearne elektrarne v Krškem?
Velika proizvodnja iz obnovljivih virov, ki znižuje ceno elektrike na borzah, pomeni težavo za proizvajalce elektrike iz jedrskih elektrarn, še navaja Bloomberg. Po besedah Sabrine Kernbichler, vodilne analitičarke za električno energijo pri podjetju Energy Aspects, mora EDF na veleprodajnem trgu zaslužiti približno 22 evrov na megavatno uro za dobičkonosno poslovanje. Cene na francoskem trgu pa so aprila padle pod deset evrov na megavatno uro, ob koncu tedna so padle v negativno območje.
Prinaša to težave za slovensko nuklearko?
Se na 'obrestnem vrhu' odločiti za fiksno ali spremenljivo obrestno mero?
Ob vse bolj jasnih signalih članov sveta Evropske centralne banke (ECB) o prvem znižanju obrestnih mer smo se vprašali, katera obrestna mera je ugodnejša za kreditojemalce. "Kdaj se bo zgodil prvi spust obrestnih mer pri ECB, je nehvaležno napovedovati, vsekakor pa ocenjujemo, da smo vrh obrestnih mer že dosegli in torej prehajamo v obdobje zniževanja obrestnih mer," menijo v NLB.
To se po njihovih besedah že odraža v vrednostih referenčnih obrestnih mer (euribor) in obrestnih zamenjav, ki so se opazno odmaknile od najvišjih doseženih vrednosti lani, zaradi česar so v NLB že znižali obrestne mere za stanovanjska posojila.
Kako visoke so obrestne mere za posojila?
Kitajski avti: Kljub srhljivim napovedim na slovenskih cestah še redki
Vse pogosteje je mogoče slišati svarila pred prihodom kitajskih avtomobilskih proizvajalcev na evropski trg. Te bodo po napovedih Elona Muska, če ne bo vzpostavljenih trgovinskih ovir, "uničile večino drugih avtomobilskih podjetij na svetu". Precej črnoglede so tudi napovedi Iztoka Seljaka, direktorja Hidrie Holdinga, ki je na srečanju slovenskega avtomobilskega grozda povedal: ''Leta 1993 so bili vsi avtomobili na Kitajskem nemški. Čez tri do pet bodo vsi električni avtomobili v Nemčiji kitajski.''
Elon Musk nadaljuje cenovno vojno, tudi v Sloveniji
Povpraševanje po električnih avtomobilih se ohlaja, nič drugače ni na slovenskem trgu. Delež električnih avtomobilov med prvič registriranimi avtomobili se je v prvih treh mesecih zmanjšal na 6,4 odstotka. Vidno se je prodaja skrčila tudi znamki Tesla. Do konca marca (v prvem trimesečju) so registracije upadle za 30,7 odstotka, na 275 avtomobilov. V istem obdobju lani je bilo v Sloveniji registriranih 397 tesel. Marca so registracije tako upadle za skoraj 53 odstotkov.
Tesla je med znamkami tako zdrsnila s 14. na 17. mesto. Cene novih in rabljenih električnih avtomobilov zato še naprej drsijo. Na evropski trg se letos prebijejo kitajske znamke, ki konkurenco še zaostrujejo. Cenovno vojno je lani sprožil prvi mož Tesle Elon Musk, od takrat so cene z manj medijskega pompa znižali tudi drugi proizvajalci.
Musk je znova znižal cene tesel, tokrat na vseh svetovnih trgih.
Pri dobri gradnji je zavarovanje cenejše
Uničujoči potresi se v Sloveniji zgodijo redko, a je skupna škoda, ki ob potresu nastane, ponavadi zelo visoka. Po ocenah strokovnjakov bi neposredna škoda na stavbah v Ljubljani znašala devet milijard evrov, če bi glavno mesto stresel potres s takšno močjo, kot jo je imel leta 1895. Posredno pa bi bilo škode še enkrat toliko.
Takšni zneski so za posamezno zavarovalnico previsoki, je povedal Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, zato zavarovalnice in pozavarovalnice tveganja med seboj razpršijo. Zato je na primer del škode ob potresu na Japonskem leta 2011 krila tudi Zavarovalnica Triglav.
Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.
Slovenija pri vetrni energiji krepko zaostaja za Hrvaško
Obnovljivi viri energije so v zadnjem desetletju dosegli izjemno rast, saj se proizvodne zmogljivosti vetrnih in sončnih elektrarn na svetu povečujejo za 13 odstotkov oziroma 26 odstotkov na leto.
V regiji Adria so zmogljivosti leta 2023 dosegle 2,3 gigavata za sončno energijo in 1,9 gigavata za vetrno energijo, kar je za 687 odstotkov oziroma 455 odstotkov več kot pred desetimi leti.
Analitično poročilo si lahko preberete tukaj.