Luka Mesec postregel s časovnico pokojninske in davčne reforme

Čeprav Golobova vlada ne postavlja več časovnih rokov, pa je minister za delo Luka Mesec na srečanju socialnih partnerjev, ki ga je premier Robert Golob sklical v luči 30. obletnice ustanovitve ESS, naznanil nove reforme. Izhodišča za pokojninsko reformo bodo po besedah Mesca skoraj zagotovo na vladi že v sredo.

Za socialni dialog bo na voljo pol leta, nato bo šel predlog v postopek v državni zbor, ki bo sklenjen v prvem četrtletju 2025, je napovedal. Izhodišča sprememb na področju davkov naj bi bila medtem pripravljena v maju. O prednostnih temah konkretneje ni spregovoril, je pa ocenil, da bodo glavne spremembe pokojninske in davčne zakonodaje, o čemer da se bo treba na ravni socialnih partnerjev izdatno pogovarjati, poroča STA.

Mesec je zatrdil še, da bo za to, da bo socialni dialog, ki je zaradi odhoda delodajalcev zamrznjen že vse od julija lani, spet stekel, "dal vse od sebe". 

Pokojninsko reformo potrebujemo letos

Ministrstvo sicer že dlje časa pripravlja pokojninsko reformo, za njen sprejem pa je vse manj časa. Nov sistem bi moral veljati že z začetkom leta 2025, saj je bil to pogoj za prejem denarja iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji covida.

"Predlogi sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja se usklajujejo na ravni vlade in koalicije. Pričakujemo, da bo v februarju vlada obravnavala in potrdila izhodišča. Takoj po tem se začne usklajevanje s socialnimi partnerji," so v začetku februarja odgovorili iz ministrstva za delo.

Med predlaganimi ukrepi pokojninske reforme so takrat bili:

- dvig upokojitvene starosti iz 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter iz 65 na 67 let za tiste brez 40 let delovne dobe.

- dvig odmernega odstotka za 40 let delovne dobe s 63,5 odstotka na 68 odstotkov (v primeru dviga upokojitvene starosti).

- zvišanje zavarovalnih osnov za samostojne podjetnike s 75 odstotkov na 86 odstotkov.

- izločitev dodatnega pokojninskega zavarovanja iz zakona, ki ureja obvezno zavarovanje, v posebni zakon.

- dvig najnižje pokojninske osnove na 81 oziroma 83 odstotkov povprečne neto plače.

- dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov v letu 2025.

- sprememba formule za uskladitev pokojnin z rastjo življenjskih stroškov.

Bo davčna reforma res celovita, kot obljubljajo?

Po koalicijskem vrhu pred dobrim letom dni je Golobova vlada javnosti že postregla z obrisi davčne reforme, a je nato uveljavitev sprememb z letom 2024 padla v vodo. Že nekaj časa tako za zaprtimi vrati snujejo celovito reformo davčnega sistema, ki naj bi jo javnosti predstavili maja.

"Datumi, ki smo jih napovedali, še vedno držijo," je konec januarja glede davčne reforme zagotovil finančni minister Klemen Boštjančič. Pri tem je dodal, da ne gre za samo en ukrep, ampak za celo vrsto ukrepov, med katerimi so določeni tudi sistemski. "Vesel sem, da delamo predvsem za zaprtimi vrati. Spremenili smo taktiko in bomo sprva vse pokomentirali v ožjem krogu," je povedal minister Boštjančič.

Že pred časom pa so bili do vladne strategije kritični tako gospodarstveniki kot strokovnjaki. "Raje bi videl, da tako rečene 'improvizirane' davčne reforme ne bi bilo, čeprav je potrebna. Če bo izpeljana, pa bi lahko naredila več zmede kot koristi," je bil jasen ekonomist Mojmir Mrak na dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Celostnih sistemskih davčnih rešitev namreč tako po mnenju Mraka kot davčnega strokovnjaka Ivana Simiča v treh mesecih ni mogoče pripraviti.

Simič je takrat opozoril, da če bo davčna reforma sprejeta letos, bo začela veljati z letom 2025, v denarnicah pa se bodo davki poznali v letu 2026. "Takrat so volitve. Kdo bi naredil tak samomor?" se je vprašal Simič.

Simičev predlog

Kakšna bi morala biti davčna reforma, je na dogodku GZS orisal Simič, ki je v času Janševe vlade vodil Finančno upravo RS (Furs). Takšni so njegovi predlogi:

‒ Davčno stopnjo najvišjega razreda dohodninske lestvice bi znižal na 45 odstotkov, kot je predvidevala novela zakona o dohodnini Janševe vlade, a jo je nato Golobova vlada spremenila nazaj na 50 odstotkov.

‒ Splošno olajšavo bi postavil na sedem tisoč evrov.

‒ Stopnjo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb bi z zdajšnjih 22 odstotkov (takšna bo stopnja najmanj do 2028 zaradi poplavne obnove) znižal na 16 ali 17 odstotkov.

‒ Davek na najem bi bil 15-odstoten, kot je veljalo leta 2022. Zdaj velja 25-odstotna davčna stopnja.

‒ Višine socialnih prispevkov ne bi zniževal, ker se bodo po njegovih besedah že tako krčile pravice.

‒ Davek na dodano vrednost (DDV) bi dvignil z 20 na 22 ali 23 odstotkov.  

‒ Davek na kapitalske dobičke bi spustil na 20 odstotkov, pri čemer bi bili davka oproščeni po petih oziroma desetih letih imetja.

‒ Prvi dedni red bi moral ostati neobdavčen. "Slišim neke govorice, da se razmišlja o obdavčitvi, ampak tega vladi ne svetujem zaradi upora ljudi," je dejal Simič.

‒ Stopnja davka na premoženje bi bila 0,3-odstotna.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar