Le v redkih evropskih državah lokalne skupnosti ne morejo izdati občinskih obveznic, med njimi je tudi Slovenija. A to bi se lahko kmalu spremenilo. "Zakonske določbe ne silijo občin v izdajo obveznic, če za to nimajo interesa ali ustreznih kadrov, temveč jim le dajejo to možnost kot obliko zadolževanja v obstoječih okvirih," poudarjajo na finančnem ministrstvu. Kako na nov dolžniški instrument gledajo najbolj zadolžene slovenske občine?
Izdajo občinskih obveznic je predvidela strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje od 2023 do 2030. Občinske obveznice so v številnih državah članicah EU postale pomemben vir financiranja in razpršitve virov financiranja za lokalne skupnosti ter imajo pomembno vlogo pri razvoju trga kapitala kot varno sredstvo za vlagatelje, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Finančno ministrstvo: Občinske obveznice bodo lahko kupili tako institucionalni kot mali vlagatelji.
"Financiranje občin z obveznicami povečuje avtonomnost njihovega financiranja z lastnim in strukturiranim zadolževanjem. Občine lahko z izdajo občinskih obveznic razpršijo svoje financiranje in znižajo stroške," pravijo na finančnem ministrstvu.
Preberi še
Kdo so kupci slovenskih zakladnih menic?
Vlaganje v zakladne menice bo letos za fizične osebe davčno ugodnejše.
05.03.2024
Putinov bes bi Evropa krotila z obrambnimi obveznicami; kaj pa Slovenija?
Dobra ideja, ni vpliva na javne finance članic, vlagatelji bodo navdušeni, komentira ekonomist Jože P. Damijan.
25.03.2024
Novo zadolževanje: Država v povečanje izdaje desetletne obveznice
V letu 2022 je država na takšen način štirikrat povečala izdajo iste obveznice.
13.03.2024
Občine v skladu z zakonom o financiranju občin (ZFO-1) za zdaj ne smejo izdajati obveznic, zato je ministrstvo pripravilo nov predlog zakona. Ta je v javni obravnavi do 15. aprila, je zapisano na portalu E-demokracija. Vse lepo in prav v teoriji, ampak kako bo dolžniški instrument deloval v praksi?
Vodenje izdaje prepuščeno zunanji instituciji?
"Zaradi omejenih izkušenj občin zakon predvideva izdajo podzakonskega predpisa, ki bo natančneje določil potrebne aktivnosti za izdajo obveznic," pojasnjujejo na ministrstvu. Načrtujejo tudi pilotni projekt z eno večjih občin in institucijo, ki je že sodelovala z državo pri izdaji obveznic, da bi na ta način postopke izdaje predstavili drugim občinam. Poleg tega bodo občine po besedah ministrstva ob izdaji, tako kot pri izdaji državnih obveznic, pritegnile kvalificirano zunanjo institucijo za vodenje izdaje.
Ker se na ministrstvu zavedajo prezadolženosti občin, bodo za to uvedli nadzorne mehanizme. "Izdajo podzakonskega predpisa ministra, s katerim se določi postopek izdaje obveznic, ki bo zahteval predhodno soglasje finančnega ministra in v katerem bo upoštevano, da se izdaja obveznic šteje v skupno zadolžitev občine," pojasnjujejo.
Občine bodo morale obveznice oblikovati v skladu s svojimi zmožnostmi. Sprejem ustreznih aktov, izvedba pilotnega projekta in pomoč finančnih institucij bodo postavili okvir za izdajo obveznic ter s tem občinam omogočili razpršitev virov financiranja.
Tu je na mestu tudi vprašanje, ali bodo občine zmogle servisirati javni dolg ob povečanju pravice obsega zadolžitve. Ko so občine pred 20 leti in več zadnjič izdajale obveznice, so nato sredstva ob dospetju obveznice težko vračale.
Občina Piran z izkušnjami glede izdaje občinskih obveznic
V Piranu so seznanjeni s predlogom sprememb, ki uvaja možnost izdajanja občinskih obveznic kot vira za izvedbo investicijskih projektov. Tovrstne izkušnje že imajo, saj so bili med prvimi občinami v državi, ki je v letu 1991 sprejela odločitev, da izda občinske obveznice za gradnjo komunalne infrastrukture.
"Že v tistem obdobju se je občina soočala s težavami pri financiranju gradnje infrastrukture," pojasnjujejo. Zaradi spremembe zakonodaje v 1993, ki je omejila zadolževanje občin, je bila ustavljena prodaja obveznic, prodanih pa je bilo le 30 odstotkov celotne izdaje. "Občinske obveznice je izdala v višini sedem milijonov takratnih nemških mark, projekt je uspešno zaključila v nasprotju z nekaterimi občinami, ki jim je pri vračilu dolga morala pomagati država," poudarjajo v Piranu.
Izdaja tovrstnega finančnega instrumenta bo všteta v povečani obseg dovoljenega zadolževanja z 10 na 15 odstotkov prihodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. "Večanje obsega dovoljenega zadolževanja iz prvotnih osmih odstotkov na sedanjih 10 in prihodnjih 15 odstotkov prikriva bistvo financiranja nalog, za katere smo občine zadolžene, oziroma zagotavljanja sredstev za njihovo izvajanje," ocenjujejo.
Kot kritično dodajajo, pa se z uvajanjem zakonodaje, ki občinam nalaga nove obveznosti, večajo pravice prejemnikov sredstev, zvišujejo normativi brez zadostnih in dodatnih finančnih virov in napeljuje občine, da se za izvedbo investicijskih nalog zadolžujejo, če ne uspejo pridobiti sofinanciranja projektov.
"Zadolžujemo se tudi, če nimamo likvidnostnih težav, ker smo dolžni upoštevati namenskost proračunskih sredstev," poudarjajo v občini Piran. Ocenjujejo, da bi imeli dovolj znanja in tudi kadra za izpeljavo takega projekta, o katerem pa še niso razmišljali.
"Nismo seznanjeni, ali se vzporedno spreminja tudi davčna zakonodaja, ki bi stimulirala nakupe izdanih občinskih obveznic. Le v tem primeru bi bila namreč izdaja občinskih obveznic potencialno zanimiva za vlagatelje," menijo na Občini Piran.
Edino merilo: čim nižji stroški servisiranja dolga
Spremembo zakonodaje pozdravljajo tudi v največji mestni občini pri nas. Kljub temu poudarjajo, da bo moralo pristojno ministrstvo za izvajanje tovrstnega zadolževanja sprejeti tudi ustrezne podzakonske akte. "Šele takrat bomo lahko podrobno ocenjevali, ali je tovrstna možnost zadolževanja za nas izvedljiva in sprejemljiva. Vsekakor pa bo odločilno in edino merilo čim nižji stroški servisiranja dolga," poudarjajo na MOL.
Podobno menijo tudi v drugi največji občini Maribor, kjer poudarjajo, da se bo financiranje občine z izdajo občinskih obveznic vštevalo v kvoto zadolženosti občine. "Na podlagi določil pravilnika, po sprejetju sprememb zakona, bomo lahko podali ustrezno mnenje," pravijo v Mariboru.
Prav tako tudi na Ptuju spremembe predloga zakona o financiranju občin, ki omogoča nove oblike zadolževanja, pa tudi višje zadolževanje načeloma podpirajo. "To je lahko v primerih, ko je treba zagotoviti dodatna investicijska sredstva za sofinanciranje projektov koristno. Seveda pa vsako zadolževanje na dolgi rok pomeni večjo obremenitev tekoče porabe, zato je treba k zadolževanju pristopati racionalno," opozarjajo.
Glede spremembe kazalnikov pa je po njihovih besedah treba počakati na konkretne izračune, šele takrat bo viden dejanski vpliv na posamezno občino.
Bo to cenejši vir zadolževanja?
Na Občini Solčava, ki se zaradi manjšega števila prebivalcev uvršča med najbolj zadolžene občine glede na dolg po prebivalcu, se sprašujejo, ali bo to cenejši vir zadolževanja. "Verjetno bi lahko bil, če bi imeli dovolj znanja in kadra," menijo. Ker že zdaj spadajo med bolj zadolžene občine, pa za zdaj o dodatnem zadolževanju ne razmišljajo.
Podobno velja tudi za Občino Gornji Petrovci, ki je na vrhu po višini dolga na prebivalca, zaradi najemanja neugodnih posojil pa ima že od leta 2009 blokiran račun. Na vprašanje, ali bi bila izdaja občinskih obveznic zanimiva, težko odgovorijo, saj da je to odvisno od več dejavnikov. "Država mora zagotoviti dovolj sredstev za lokalno samoupravo in edina prava pot je primerna in zadostna poraba oziroma povprečnina. Če bo ta primerna, bo tudi razvoj občin dober," menijo.
Kot pojasnjujejo na Občini Bohinj, so pri zadolženosti občin bolj kot število prebivalcev ključnega pomena prihodki, ki omogočajo odplačilo dolga. "To preverjajo tudi banke ob odobritvi financiranja, to nalaga tudi zakonodaja s področja zadolženosti občin," dodajajo. Število prebivalcev v merila ni vključeno, Občina Bohinj je šele na 119. mestu po zadolženosti glede na letno višino glavnic, vezano na prihodke. "Po številu prebivalcev res nismo med velikimi občinami, po prihodkih pa smo močni na področju turistične takse, sredstev Triglavskega narodnega parka in tako dalje," pravijo.
Odplačilo glavnic v letu 2024 pomeni le štiri odstotke vseh prihodkov, zato ni nobene potrebe po iskanju dodatnih sredstev z izdajo obveznic. "Iz navedenega razloga tudi nismo preverjali izvedljivosti izdaje, potrebnega kadra in tako naprej," so sporočili.
Skupni dolg občin raste po desetodstotni stopnji letno
Lani je skupen dolg slovenskih občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine dosegel 1,28 milijarde evrov. To je 10 odstotkov več, kot je bil na zadnji dan leta 2022. Tudi v letu 2022 pa je bil za 10 odstotkov višji glede na leto prej. Dolg občin je na zadnji dan lanskega leta dosegel 962 milijonov evrov, dolg pravnih oseb na ravni občin pa 322 milijonov evrov, izhaja iz statistike finančnega ministrstva.
Glede na dolg na prebivalca je najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci, kjer je vsak prebivalec zadolžen za 2.630 evrov. To je edina občina, v kateri dolg presega dva tisoč evrov na prebivalca. Sledijo občine Solčava, Rogašovci in nato že Ljubljana. Če so na prvih treh mestih občine z manjšim številom prebivalstva, pa tega za zadnjo seveda ne moremo reči.
Kje tiči vzrok, da je bil dolg na Ljubljančana na zadnji lanski dan 1.215 evrov?
"Sistem zajemanja podatkov ministrstva za finance, ki v skupno zadolženost na prebivalca vključuje tudi zadolženost Javnega holdinga Ljubljana, Gospodarskega razstavišča, Javnega stanovanjskega sklada in javnih zavodov (pravne osebe na ravni MOL), ni ustrezen in bi ga bilo treba spremeniti," poudarjajo. V primeru MOL je namreč ta dolg enkrat višji od samega dolga občine in obsega 214 milijonov evrov.
"Ni sprejemljivo in ni primerljivo z drugimi občinami, da se dolg javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana, prišteje k dolgu MOL, saj imata podjetja, povezana v holding, le Ljubljana in Maribor," kritično ocenjujejo. Poudarjajo, da MOL za omenjeno zadolževanje javnih podjetij ni dala nobenega jamstva oziroma poroštva. Zadolženost, kot je razvidno iz spodnje tabele, zmanjšujejo postopoma.
"Če bi načrtovane investicije ustavili, bi dolg lahko v celoti odplačali v enem letu, vendar bi Ljubljančanke in Ljubljančane prikrajšali za veliko novih in prepotrebnih pridobitev," menijo na MOL.
Skupna zadolženost Mestne občine Ljubljana s pravnimi osebami je konec leta 2023 obsegala 329 milijonov evrov, medtem ko je konec leta 2022 znašala 295 milijonov evrov. Skupna zadolženost Mestne občine Ljubljana s pravnimi osebami se je konec leta 2023 glede na predhodno leto povečala za 33 milijonov evrov, največ se je povečala zadolženost Javnega podjetja VOKA, Snaga in Javnega podjetja Energetika.
Z zadolževanjem so namreč delno financirali gradnjo plinsko parne enote, ki pomenijo največjo energetsko-okolijsko naložbo Energetike Ljubljana. Celotna vrednost naložbe je 145 milijonov evrov. Projekt je uvrščen v podporno shemo Agencije za energije.