Fiskalni svet opozarja, vlada pomirja: proračun v dovoljenih mejah

Fiskalni svet opozarja, da se slovenska javnofinančna politika odmika od poti, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025–2028, kar bi lahko ogrozilo vzdržnost javnih financ. Vlada odgovarja, da ostaja znotraj dopustnih odstopanj, ki jih dopušča prenovljeni Pakt za stabilnost in rast, in da so odstopanja od fiskalne poti začasne narave.

Po oceni Fiskalnega sveta se je stanje javnih financ že v letu 2025 poslabšalo, čeprav se je Slovenija v evropskem okviru zavezala k postopni konsolidaciji. "Primanjkljaj sektorja država naj bi se do leta 2028 povečal na okoli –2,5 odstotka BDP, glavni razlog pa je reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki povzroča rast tekoče porabe nad gospodarsko rastjo," opozarja Fiskalni svet.

Svet poudarja, da proračunski dokumenti ne vključujejo ukrepov, ki bi ta tveganja naslovili. Brez njih bo potrebna "strožja in bolj boleča prilagoditev v prihodnjih letih".

Tudi rast neto izdatkov v letih 2026 in 2027 naj bi presegla meje, določene v fiskalnem načrtu, in to celo po izločitvi višjih obrambnih izdatkov, ki jih omogoča nacionalna odstopna klavzula. Po projekcijah bo bruto dolg ob koncu obdobja presegal 60 odstotkov BDP, kar bi pomenilo odmik od ciljev o postopnem zniževanju javnega dolga.

Vlada: fiskalna politika ostaja v okviru dovoljenih odstopanj

Vlada se na oceno odziva z zagotovilom, da fiskalna politika ostaja v mejah dopustnih odstopanj, določenih v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. "Načrtovana fiskalna politika je znotraj dopustnih odstopanj od fiskalne poti, pri čemer nova pravila EU omogočajo srednjeročno prilagajanje in niso več osredotočena na strogo spoštovanje letnih ciljev," poudarjajo na Ministrstvu za finance.

Po njihovih podatkih rast očiščenih izdatkov v letu 2024 znaša 7,7 odstotka, v letu 2026 5,5 odstotka, kar pomeni, da kumulativno presega fiskalno zavezo za 1,4 odstotne točke. Toda ministrstvo opozarja, da so odstopanja dovoljena, če so povezana z obrambnimi izdatki. Če se upošteva odstopna klavzula, bi bila skupna rast 16,9-odstotna, kar je "nekaj manj od dovoljenih 17 odstotkov". "Kontrolni račun bo izravnan," sporoča vlada.

Namenska sredstva za poplave in dolgotrajno oskrbo

Fiskalni svet je opozoril na potrebo po večji transparentnosti pri uporabi sredstev za poplave in dolgotrajno oskrbo. Vlada odgovarja, da sta oba sistema strogo ločena in pregledno vodena: Sklad za obnovo po poplavah ima zakonsko določen namen in javno objavlja porabo. Prispevki za dolgotrajno oskrbo se zbirajo na posebnem računu ZZZS in se lahko porabijo le za namene, opredeljene v zakonu.

Podatki o zbranih sredstvih se mesečno objavljajo, ZZZS pa je vzpostavil ločene finančne in podatkovne tokove.

Fiskalni svet med tveganja uvršča tudi božičnice in dodatne socialne transferje, ki bi lahko povečali porabo. Vlada odgovarja, da ima na voljo ukrepe za uravnoteženje proračuna — med drugim lahko za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov ali prerazporedi sredstva.

Fiskalni svet v zaključku opozarja, da bo Slovenija brez pravočasnega ukrepanja morala izvesti strožjo fiskalno prilagoditev, kar bi lahko upočasnilo gospodarsko rast. "Ključno je, da bo odstopanje od pravil le začasno ter da bo poraba pregledna in učinkovita," navaja Fiskalni svet. Po njihovih besedah bo le postopno in pravočasno prilagajanje zagotovilo stabilnost in zaupanje v vzdržnost slovenskih javnih financ.

Vlada torej umirja opozorila Fiskalnega sveta, a priznava, da tveganja obstajajo. Zanaša se na fleksibilnost nove evropske fiskalne ureditve, hkrati pa brani investicijsko aktivnost kot ključni dejavnik gospodarske rasti. Toda če se rast tekoče porabe zaradi plačne reforme in socialnih transferjev ne bo umirila, bi lahko fiskalni prostor, ki ga Slovenija uživa danes, v nekaj letih postal bistveno ožji.