Kdo so kupci slovenskih zakladnih menic?

Čeprav smo po lanskoletnih praznih obljubah šele letos dočakali izdajo posebne državne obveznice, namenjene malim vlagateljem po vzoru drugih držav, pa so lahko fizične osebe sredstva državi kratkoročno posojale že zadnjih nekaj let. Govorimo o izdajah zakladnih menic, ki jih ministrstvo za finance izvede nekajkrat na leto. Ministrstvo smo zaprosili za podatke, kdo so največji kupci kratkoročnih dolžniških instrumentov?

Zakladne menice so serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, 12 in 18 mesecev, za njihov nakup pa ni potreben status dobro poučenega vlagatelja. Izdajajo se v apoenih po tisoč evrov, primarna izdaja pa se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Letos naj bi po načrtu slovensko finančno ministrstvo vsak prvi torek v mesecu izvedlo avkcijo državnih menic za ročnost treh oziroma šestih mesecev, izjema sta avgust in december. Januarja so tako izdali prve zakladne menice letos, nato pa je bila ne glede na načrt februarska izdaja preklicana. Ta izdaja bi namreč sovpadla s prvo izdajo ljudske obveznice.

Nekoliko manj je predvidenih izdaj enoletnih zakladnih menic, še manj pa zakladnih menic najdaljše ročnosti. Tako bosta letos po načrtu zgolj dve izdaji 18-mesečnih zakladnih menic, načrtovani sta za april in oktober.

Povpraševanje trikrat večje od izdaje

Povpraševanje po zakladnih menicah je bilo trikrat večje od višine izdaje, in to ne glede na ročnost. Podatki, ki jih je poslalo ministrstvo, so za vse izdaje zakladnih menic lani in za prvo letošnjo. Skupaj so lani in letos izdali za 1,3 milijarde zakladnih menic vseh ročnosti, medtem ko je povpraševanje preseglo štiri milijarde.

Lani in januarja letos so na avkcijah trimesečnih zakladnih menic vpisniki ponudili 1,2 milijarde evrov, izdanih pa je bilo za 425 milijonov evrov zakladnih menic najkrajše ročnosti. Največja je bila marčevska izdaja, ko je nominalni znesek presegel 65 milijonov evrov, povpraševanje pa je preseglo 267 milijonov evrov in je bilo štirikrat večje od končne izdaje.

Pri šestmesečnih zakladnih menicah je bil obseg izdaje največji aprila in maja lani, ko je obsegal dobrih 60 milijonov evrov. Skupaj je bilo lani in letos izdanih za 429 milijonov zakladnih menic šestmesečne ročnosti, vlagatelji pa so skupaj ponudili 1,3 milijarde evrov.

Nefinančne družbe kupile skoraj polovico trimesečnih zakladnih menic

Največ, dobrih 330 milijonov evrov oziroma četrtina skupnega ponujenega zneska vseh izdanih trimesečnih zakladnih menic lani in letos, pade na družbe pod tujim nadzorom, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke. Sprejetih je bilo na koncu samo dobrih 50 milijonov evrov. Zakladne menice so kupovale zgolj v prvi polovici lanskega leta.

Najbolj konsistentno so v zakladne menice vlagala gospodinjstva. Tovrstne ponudbe so glede na podatke začele prihajati februarja lani, ko je sprejeti znesek dosegel relativno skromnih 150 tisoč evrov. Nato se je ponujeni znesek vsak mesec povečeval, septembra 2023 je presegel 20 milijonov evrov. Gospodinjstva so skupaj kupila za 74,5 milijona evrov zakladnih menic najkrajše ročnosti in se uvrstila na drugo mesto med vsemi subjekti. Ponujeni znesek pa je bil sicer še za 10 milijonov evrov višji.

Kot so pred časom sporočili iz borznoposredniške hiše Ilirika, so bili v preteklosti kupci tovrstnih naložb predvsem domači institucionalni in poučeni vlagatelji ter večja domača podjetja s presežkom likvidnosti. "V zadnjem obdobju se je na primarni avkciji pojavlja večje število fizičnih oseb in manjših podjetij," so pojasnili.

Četrtina izdanih šestmesečnih zakladnih menic v rokah gospodinjstev

Še višji znesek kot pri trimesečnih zakladnih menicah so gospodinjstva vložila v šestmesečne kratkoročne vrednostne papirje. Državi so lani in letos posodili skupaj 103 milijone evrov, medtem ko je bil ponujeni znesek za 25 milijonov višji. Četrtina vseh izdanih šestmesečnih zakladnih menic lani in letos je torej v rokah gospodinjstev.

To je skoraj toliko kot nefinančne družbe, kjer pa je ponujeni znesek presegel 140 milijonov evrov. Največ, 170 milijonov evrov ali 40 odstotkov skupne vsote, so šestmesečnih zakladnih menic kupile finančne družbe.

Po naraščajočem trendu januarja manjši donos

V skladu z rastjo obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) je naraščal tudi sprejeti donos zakladnih menic. Donos lanske januarske izdaje trimesečnih zakladnih menic je bil 2,2 odstotka, nato pa je vsak mesec naraščal. Oktobra so tako kupci zakladnih menic najkrajše ročnosti dobili 3,3 odstotka obresti. Na letošnji januarski izdaji je donos nekoliko upadel, in sicer na 3,2 odstotka.

 

Nekoliko višji je zaradi daljše ročnosti donos za šestmesečne zakladne menice. Januarja 2023 je bil 2,65 odstotka, nato pa v drugi polovici leta porastel na 3,5 odstotka. Januarja letos je nato tako kot pri krajši ročnosti upadel na 3,2 odstotka.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar