Država načrtuje povečanje izdaje desetletnih obveznic, ki jih je v skupni višini 1,5 milijarde evrov in z zapadlostjo 10. marca 2034 izdala v začetku leta. Na finančnem ministrstvu so mandat za organizacijo dodatne izdaje podelili trem bankam, izvedbo postopka pričakujejo v bližnji prihodnosti. Po poročanju Bloomberga naj bi bil predviden razpon povečanja med 250 in 500 milijonov evrov.
Slovenija je mandat za organizacijo dodatne izdaje desetletne evrske obveznice z oznako RS93 podelila bankam BNP Paribas, Deutsche Bank in J. P. Morgan, so sporočili s finančnega ministrstva. Izvedba izdaje se pričakuje v roku tedna dni, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih. Trenutno zahtevana donosnost na desetletno državno obveznico znaša 3,16 odstotka.
Nenavadna praksa?
Slovensko zakladništvo se pogosto odloča, da za svoje operacije financiranja ne izda nove obveznice, temveč poveča izdajo iste obveznice. V letu 2022 je država na takšen način štirikrat povečala izdajo iste obveznice, in sicer v vrednosti 830 milijonov evrov.
Preberi še
Je prodaja ljudskih obveznic uspeh ali nezaupnica vladi?
Ekonomist Matej Lahovnik: Vlada bo morala za spodbujanje razvoja klinično mrtvega trga kapitala razmisliti o drugih ukrepih.
21.02.2024
Vse na enem mestu: 27 vprašanj in odgovorov o ljudskih obveznicah
Nakup državnih obveznic lahko predstavlja alternativno obliko varčevanja bančnim vlogam.
24.01.2024
Inflacijske obveznice uvrščene na borzo, kupec izdaje je en sam
Slovenija je celotno izdajo 100 milijonov inflacijskih obveznic prodala enemu kupcu, pravijo na ministrstvu za finance.
25.09.2023
Divjak, prvi mož zakladnice: 'To je bil najbolj učinkovit način distribucije te prve obveznice'
'Države z dobrim dostopom do kapitalskih trgov trgov se ne odločajo za takšne izdaje,' pravi Marjan Divjak, prvi mož zakladnice.
21.02.2024
"To je popolnoma običajna praksa. To počnemo že zelo dolgo. Na takšen način smo izvedli financiranje za dokapitalizacijo bank v obliki obveznic," je v intervjuju takrat povedal Marjan Divjak, ki je zadnjih deset let generalni direktor direktorata za zakladništvo pri ministrstvu za finance.
Izdajo iste obveznice povečujejo do takrat, ko višina obveznice doseže velikost izdaje, ki je še primerna z vidika upravljanja tveganj refinanciranja v tistem fiskalnem letu, ko dolg zapade, je pojasnil Divjak.
Javni dolg se je z 80 odstotkov BDP leta 2020 lani znižal pod 70 odstotkov BDP. Da je prav to cilj vlade, je večkrat povedal finančni minister Klemen Boštjančič. "Izdajo obveznic na japonskem trgu, pa tudi ljudskih obveznic smo prestavili v leto 2024, da dolg spravimo pod 70 odstotkov BDP. Za 70 odstotkov slovenskega dolga trenutno plačujemo enoodstotno obrestno mero," je v intervjuju povedal Boštjančič.