.webp){kind=icon}
Hrvaška je na dobri poti, da že naslednje leto uvede evro kot državno valuto. Najverjetneje bo zadostila tudi inflacijskemu kriteriju, ki v zadnjem času predstavlja glavno oviro na poti v evrsko območje, je dejal predsednik hrvaške centralne banke Boris Vujčić.
Hrvaška vlada namerava 1. januarja prihodnje leto nadomestiti kune z evri. S tem želi poenostaviti in poceniti mednarodne transakcije in si zagotoviti finančno varovalko za prihodnje krize. Svet Evropske unije bo o izpolnjevanju pogojev Hrvaške odločal julija.
Največjo oviro za Hrvaško predstavlja inflacija, ki je marca na letni ravni dosegla 7,3 odstotke, največ v zadnjih 14 letih. Za primerjavo, Nemčija je aprila na letni ravni zabeležila 7,8-odstotno inflacijo.
Poleg izpolnjevanja kriterijev na področju javnega dolga, državnih financ in menjalnega tečaja morajo kandidatke za članstvo v evrskem območju izpolnjevati tudi pogoj, vezan na inflacijo. Ta ne sme biti višja za več kot 1,5 odstotne točke v primerjavi s povprečno inflacijo treh držav z najnižjo inflacijo, pri čemer pa so izločene tiste države z evrom, ki občutno odstopajo od povprečja. Vujčić pravi, da je ta cilj dosegljiv.
»V zadnjih letih je bila inflacija na Hrvaškem primerljiva s povprečno inflacijo v evrskem območju.« je dejal guverner hrvaške centralne banke. »To mi daje vedeti, da smo na dobri poti.«
Hrvaška si prizadeva za uvedbo evra vse odkar se je leta 2013 pridružila Evropski uniji. Hrvati pravijo, da bo evro koristil njihovemu gospodarstvu, ki je v veliki meri odvisno od turizma.
Država je že v veliki meri »evrizirana«. Kuna je v tesno vodenem tečaju glede na enotno valuto, tudi večino zasebnih in podjetniških bančnih depozitov hranijo v evrih.
Tudi hrvaško gospodarstvo se je med pandemijo odrezalo podobno kot gospodarstva evrskega območja. Recesijo po začetku pandemije covid-19 je nadomestila dvomestna gospodarska rast, ki pa se trenutno ohlaja zaradi motenj v dobavnih verigah, dražitve hrane in goriv ter negotovosti v zvezi z rusko vojaško agresijo v Ukrajini.
Posledično je hrvaška centralna banka znižala napoved gospodarske rasti za leto 2022 in napovedala višji inflacijo od predvidene, ki bi letos lahko dosegla kar 8 odstotkov. Zaradi visoke inflacije, ki jo ženejo predvsem podražitve goriv in hrane, je hrvaška centralna banka napovedala tudi zategovanje monetarne politike.
»Tak ukrep ne more čez noč spremeniti inflacijske dinamike,« je dejal Vujčić. »Upamo, da bo zategovanju monetarne politike sledila tudi geopolitična stabilizacija in sprostitev dobavnih verig.«
Hrvaška ključna obrestna mera je trenutno pol odstotne točke višja od obrestne mere Evropske centralne banke. To bi znala biti težava, v kolikor tudi ECB do konca leta na ukrepa in dvigne obrestno mero. »V kolikor na začetku naslednjega leta vstopimo v evrsko območje, bomo morali sprostiti obrestno mero, kar za nas ob dani inflaciji ni smiselno,« je še dodal guverner hrvaške centralne banke.
