Mednarodni dan žena se po vsem svetu praznuje kot priložnost za proslavljanje dosežkov žensk in boj za njihove pravice. Zgodovina tega dneva sega v boj za pravice žensk v delavskem gibanju, prvi mednarodni dan žena pa so praznovali leta 1909. Danes ga praznujemo z različnimi aktivnostmi in dogodki, ki izpostavljajo potrebo po enakosti spolov in boju proti diskriminaciji žensk.
Bloomberg Businessweek Adria je tudi letos predstavil Top 50 ljudi iz regije, ki so zaznamovali leto 2023 in bodo vplivali na leto 2024. Na lestvici Top 50 je tudi deset žensk, ki so dosegle odmevne rezultate.
Danes poudarjamo dosežke teh posameznic.
Preberi še
Kako cveti panoga vzgoje rož in kakšni so izzivi
Vodja razvoja pri podjetju Contrast Peter Strelec o kaotičnem poslovanju na dan žena in vplivu podnebnih sprememb na industrijo cvetja.
08.03.2024
Lestvica: Slovenija po enakosti spolov najvišje v regiji
Slovenija med vsemi državami najvišje ocenjena glede enakosti pri stopnji izobrazbe.
29.06.2023
Bloomberg Businessweek Adria: Kaj ste brali v januarski številki
Ne spreglejte zanimivih člankov iz najnovejše številke Bloomberg Businessweek Adria.
29.02.2024
Bloomberg Adria TOP 50: Kdo je najbolj zaznamoval 2023 in bo vplival na 2024
Top 50 posameznikov smo poiskali v petih kategorijah: posel, finance, tehnologija in znanost, šport in zabava. Tokrat politikov na seznamu ni, dodana pa je nova kategorija posebni dosežki.
31.01.2024
Ana Roš Stojan, najboljša chefinja regije
Novembra lani je Ana Roš Stojan zasedla tretje mesto na lestvici najboljših kuharjev na svetu The Best Chef Awards 2023. Je edina ženska v deseterici najboljših kuharjev na svetu in edina predstavnica Slovenije na lestvici sto najboljših kuharjev na svetu.
Njena restavracija Hiša Franko v Kobaridu je bila na lestvici The 50 Best Awards 2023 uvrščena na 32. mesto. Hiša Franko ima v Michelinovem vodniku za poletje 2023 tri zvezdice, kar je najvišje priznanje v tem vodniku, in je edina v regiji s toliko zvezdicami.
Konec oktobra lani je v Ljubljani odprla svojo drugo restavracijo, ki bo temeljila na doma pridelani hrani. Ano Roš Stojan najdemo tudi v številnih knjigah, med drugim celo v Netflixovi seriji Chef’s Table.
Janja Garnbret, zlata športna plezalka
Plezalka Janja Garnbret je v izboru za najboljšo športnico leta 2023 španskega športnega časnika Marca zasedla deseto mesto. Lani je osvojila dve zlati medalji na svetovnem prvenstvu in znova postala slovenska športnica leta.
V letih 2017, 2018, 2021 in 2022 je bila prva v svetovnem pokalu. V letu 2024 bo največji izziv ubranitev naslova olimpijske prvakinje.
Barbara Matić, svetovni in evropski bron v judu
Hrvaška judoistka z največ trofejami Barbara Matić je lani osvojila dve bronasti kolajni. Spomladi je bila tretja na svetovnem prvenstvu v Katarju, jeseni pa je svoj uspeh z enako uvrstitvijo ponovila še na evropskem prvenstvu v Montpellieru.
S sodržavljanko Leno Stojković si je delila naziv najboljše športnice Hrvaške leta 2023 po izboru hrvaškega olimpijskega komiteja.
Adisa Azapagić, prva ženska z Davisovo medaljo
Lani je Adisa Azapagić od Inštituta kemijskih inženirjev prejela prestižno Davisovo medaljo za izjemen prispevek h kemijskemu inženirstvu. Adisa Azapagić, prva dobitnica te nagrade, je pionirka trajnostnega kemijskega inženiringa na Univerzi v Manchestru.
Za svoje vodenje na področju trajnostne proizvodnje ter prispevke k zmanjšanju ogljičnega odtisa, oceni življenjskega cikla in trajnosti so ji leta 2019 podelili odlikovanje red britanskega imperija. Z več kot 200 članki, tremi knjigami, številnimi predavanji, dvema častnima doktoratoma, več kot 24 tisoč citati in H-indeksom 82 (gre za indeks, ki temelji na navedkih avtorjev znanstvenih člankov) je pomembno vplivala na industrijo ter oblikovala nacionalno in mednarodno politiko.
Aleksandra Prijović, balkanska Taylor Swift ali pač ne?
Mlada pevka Aleksandra Prijović je na balkanski turneji napolnila beograjsko Areno, nato zagrebško Areno, sarajevsko Zetro, niški Čair in tuzelski Mejdan, v rekordnem času pa so pošle vstopnice za njene tri februarske koncerte v Osijeku. Glasbeni okus lahko pove eno, a številke govorijo same zase. In pravijo, da je Aleksandra Prijović kot prva izvajalka napolnila tri beograjske arene, pri čemer naj bi po nekaterih ocenah zaslužila milijon evrov. Koliko je šele ob petih polnih zagrebških Arenah, po katerih so jo mediji razglasili za regionalni fenomen, najbolj bran hrvaški portal Index.hr pa jo ima za edino folk divo nove generacije.
Slovenski N1 jo je označil za balkansko Taylor Swift in njeno turnejo od Vzhoda do Zahoda primerjal s turnejo ameriške pop milijarderke. Čeprav njena glasba spada v milje folka, se zdi, da Aleksandra Prijović po vsem drugem ne sodi vanjo. Časopisnih stolpcev ne polni s škandali, njeni koncerti so po mnenju poznavalcev organizirani karseda profesionalno s popolno estetsko izkušnjo, pri kateri vztraja sama.
Daniela Jović, pobudnica hrvaškega vesoljskega projekta CroCube
Februarja letos naj bi v vesolje poletel prvi hrvaški satelit, imenovan CroCube. Pobudnica in nosilka tega pionirskega hrvaškega vesoljskega projekta je Daniela Jović, Slovakinja, ki se je na Hrvaško preselila zaradi ljubezni do astronomije.
CruCube je majhen satelit, opremljen s kamerama in radijskim sprejemnikom. Njegova naloga bo fotografirati površje Zemlje z višine 550 kilometrov, zbiral pa bo tudi podatke iz različnih tipal.
Daniela Jović, glavna operativna direktorica podjetja Spacemanic, je zamisel dobila, potem ko je leta 2017 izstrelitev podobnega slovaškega satelita spodbudila gospodarski razvoj. "Nastala so podjetja, odprla so se nova delovna mesta in mislim, da Hrvaška potrebuje prav to," poudarja.
Lana Pudar, plavalka
V prejšnjem letu je 17-letna Lana Pudar pisala zgodovino bosanskega športa, saj je osvojila devet evropskih in svetovnih medalj, pet zlatih ter po dve srebrni in bronasti. Izstopajo dve zlati medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu v Izraelu in tri zlate na mladinskem evropskem prvenstvu v Beogradu ter bron v članski konkurenci z evropskega prvenstva v kratkih bazenih. Uvrstila se je v 12 velikih finalov in dosegla dve olimpijski normi za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu. Dosegla je šest rekordov, dva evropska mladinska rekorda, tri rekorde mladinskih prvenstev in en rekord svetovnih prvenstev, ter osvojila pokal za najboljšo plavalko mladinskega svetovnega prvenstva.
V novejši zgodovini BiH še ni bilo osebe, kot je mlada plavalka Lana Pudar. Poleg odličnih športnih rezultatov je Lana združila vse in dvignila poslovno javnost, ki je v njej našla idealno osebo za promocijo svojih blagovnih znamk.
Lena Stojković, svetovna in evropska prvakinja v taekwondoju
Hrvaška taekwondoistka Lena Stojković je na svetovnem prvenstvu v Mehiki lani osvojila zlato medaljo in tako pri komaj 20 letih postala svetovna in evropska prvakinja med članicami.
Osvojila je tudi zlato medaljo na evropskih igrah in med 347 športnicami v svoji kategoriji prepričljivo zaseda prvo mesto na svetovni lestvici.
"Osvojiti naslov svetovnega prvaka v olimpijskem športu je težko, ubraniti pa ga je še veliko težje. Zato sem vložila dodatno energijo ter trenirala še več in še bolj trdo," je povedala mlada Splitčanka, ki je bila v izboru hrvaškega olimpijskega komiteja razglašena za športnico leta 2022.
Marija Josifovska-Spasovska, glas proti vrstniškemu nasilju
Akcija, organizirana v Severni Makedoniji pod vodstvom naftne družbe Makpetrol in direktorice kadrovske službe Marije Josifovske-Spasovske, je aktivirala institucije kot še nobena doslej z zahtevo, da se spregovori, ko gre za nasilje med vrstniki.
Gre za kampanjo z naslovom Dvigni svoj glas proti vrstniškemu nasilju za spodbujanje sprememb v dojemanju vrstniškega nasilja, pa tudi o tem, kakšne korake je treba narediti, da to vedenje prepoznamo in preprečimo. V letu 2023 je ta glas dosegel nekaj tisoč učencev v 40 osnovnih šolah, na katerih so potekale delavnice pod vodstvom psihologov in šolskih strokovnih služb. Otroci so se učili o vrstniškem nasilju, o tem, kako lahko prepoznajo, ali so storilci, žrtve ali mimoidoči, ter kako se o njem pogovarjati.
Marta Zlatić, znanstvenica
Hrvaška nevroznanstvenica Marta Zlatić je vodja skupine v Laboratoriju za molekularno biologijo MRC v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Njeno raziskovanje se osredotoča na to, kako nevronska vezja ustvarjajo vedenje.
Mednarodna raziskovalna skupina pod njenim vodstvom je v začetku leta 2023 v reviji Science objavila karto, ki prikazuje vsak posamezni nevron in njegove povezave v možganih ličinke vinske mušice (lat. Drosophila melanogaster). Gre za prvo popolno možgansko karto kompleksne živali in pomeni velik korak na poti k razumevanju delovanja možganov ne samo pri žuželkah, ampak tudi pri sesalcih, vključno z ljudmi.
Preverite, kdo je še na seznamu TOP 50.