.webp){kind=icon}
Delež izvršnih direktorjev, ki verjamejo, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih dvanajstih mesecih izboljšala, se je več kot podvojil, je pokazal najnovejša raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PWC). Ob tem so zaznali, da se je povečal delež tistih, ki jih skrbi dolgoročna sposobnost preživetja poslovanja. Takšnih je bilo tokrat 45 odstotkov vprašanih izvršnih direktorjev. Lani je bil delež 39-odstoten. Med razlogi so navedli vse večje tehnološke in podnebne pritiske.
V raziskavo je bilo tokrat vključenih 4.702 izvršna direktorja v 105 državah – tudi iz slovenskih podjetij. Rezultati raziskave kažejo, da je 38 odstotkov vprašanih optimističnih glede obetov svetovne gospodarske rasti v naslednjih dvanajstih mesecih. V istem obdobju lani je bil delež precej nižji, takšnega mnenja je bilo let 18 odstotkov vprašanih vodilnih.
Pričakovanja glede gospodarskega upada so se tokrat krepko znižala. Iz lanskih 73 odstotkov je bilo v letošnji raziskavi takšnih 45 odstotkov vprašanih izvršnih direktorjev. To prisujejo manjši zaskrbljenosti glede inflacije ter makroekonomskih neravnovesij. Vpliv inflacije so zmanjšali za 16 odstotnih točk na 24 odstotkov. Izpostavljenost tveganju geopolitičnim konfliktom se je po oceni izvršnih direktorjev zmanjšala – za sedem odstotnih točk na 18 odstotkov.
Najbolj črnogledi direktorji na Zahodu
V večini svetovnih regij so izvršni direktorji tudi bolj optimistični glede domačih gospodarskih obetov. Bolj pesimistični so sicer v Severni Ameriki in v Zahodni Evropi. V teh regijah jih je le 31 odstotkov in 32 odstotkov pričakuje, da se bo stanje v domačem gospodarstvu izboljšalo. Kar 52 odstotkov v Severni Ameriki in 48 Zahodni Evropi jih trdi, da bo nazadovalo.
Optimistični so tudi glede pričakovanj zaposlovanja. Delodajalci v vseh regijah naj bi bolj verjetno povečali kot zmanjšali število zaposlenih. Najbolj optimistični so kljub aktualnim konfliktom na Bližnjem vzhodu, kjer je potrebo po novi delovni sili izrazilo 65 odstotkov vprašanih. Globalno 39 odstotkov izvršnih direktorjev poroča, da pričakujejo povečanje števila zaposlenih za pet odstotkov ali več.
Medtem ko so vodilni v podjetjih na splošno pozitivno naravnani, podrobnejši pogled razkriva, da je dolgoročno zaupanje vodstev v prihodnost svojih podjetij krhko. Zato sta kriva dva trenda, i sta vse bolj aktualna. To je tehnološka revolucija, ki jo prinaša generativna umetna inteligenca, ter podnebni prehod. Skoraj polovica (45 odstotkov) izvršnih direktorjev ne verjame, da bo njihovo trenutno poslovanje uspešno tudi naslednjih deset let, če bodo nadaljevali po dosedanji poti. V lanski raziskavi je tak dvom izrazilo 39 odstotkov vprašanih. To se odraža tudi pri oceni prihodkov. Izvršni direktorji so tudi tu manj prepričani v obete lastnih podjetij. Letos je rast prihodkov napovedal 37 vodilnih, lani jih je bil 42 odstotkov.
Umetna inteligenca prinaša priložnosti in skrbi
Okoli 70 odstotkov direktorjev verjame, da bo umetna inteligenca v naslednjih treh letih bistveno spremenila način, kako njihovo podjetje ustvarja dodano vrednost. Direktorji pričakujejo tudi boljše rezultate poslovanja – 41 odstotkov jih pričakuje pozitiven vpliv na prihodke, 46 odstotkov pa jih ocenjuje, da bo pozitivno vplivala na dobičkonosnost. Precej direktorjem umetna inteligenca predstavlja veliko skrbi. Več kot dve tretjini meni, da bo umetna inteligenca zahtevala dodatno usposabljanje delovne sile. 64 odstotkov jih je dodatne skrbi izrazilo povečanja tveganj kibernetske varnosti, 52 odstotkov pa zaradi širjenja dezinformacij.
Podnebju prijazne naložbe manj donosne
Med večjimi ovirami direktorji omenjajo še podnebni prehod. Skoraj tretjina jih pričakuje, da bodo v naslednjih treh letih podnebne spremembe spremenile način ustvarjanja dodane vrednosti, ugotavljajo. 76 odstotkov vprašanih je že sprožilo ali celo zaključilo postopke za izboljšanje energetske učinkovitosti. Manj kot polovica jih ugotavlja, da so v finančno načrtovanje delno ali v celoti vključili podnebna tveganja, 31 odstotkov jih je odgovorilo, da tega sploh ne načrtujejo.
Raziskava sicer nakazuje znatno podporo razogljičenju, le 26 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim pri razogljičenju primanjkuje podpore vodstev. Kot največji oviri razogljičenju navajajo zakonodajo oziroma (54 odstotka) in nižje prihodke zaradi podnebju prijaznih naložb (51 odstotka). Poročajo še o nižjih donosnostih podnebju prijaznim naložbam kot pri drugih investicijah. Donosnost je v večini primerov nižja med eno in štirimi odstotnimi točkami
