Borze je lani izdatno obiskal Božiček, saj so ameriški indeksi leto končali blizu ali celo nad rekordnimi vrednostmi. Indeks S&P 500 je bil od rekorda oddaljen manj kot pol odstotka, leta 2023 pa je pridobil več kot četrtino vrednosti. Največ je v letu 2023 pridobil tehnološki indeks Nasdaq, in sicer 45 odstotkov, kar pomeni, da je bil šest odstotkov pod rekordom iz decembra 2021. Industrijski indeks Dow Jones je rekordno raven dosegel sredi decembra.
Čeprav so delniški indeksi zabeležili dvoodstotne donose – tudi slovenski SBI TOP, ki je pridobil slabih 20 odstotkov – pa so zmagovalci leta tehnoloških sedem (Nvidia, Apple, Amazon, Microsoft, Meta, Tesla, Alphabet). Leta 2023 so delnice Zuckerbergove Meta Platforms poskočile za 170 odstotkov, Nvidie za več kot 220 odstotkov. To pa je na borze zvabilo tudi tiste, ki so še pred kratkim varčevali v nogavicah, o naložbenih nasvetih pa so začeli razpravljati za 'šankom'.
Januar je prinesel streznitev, rdeče številke pa so marsikateremu novopečenemu vlagatelju kratile spanec. Po rekordnih vrednostih so namreč v prvih dneh leta delniški indeksi upadli. Tehnološki indeks Nasdaq je zabeležil najdaljši negativni niz v zadnjih 14 mesecih.
Preberi še
Obveznice leta 2023 znova zasijale, tudi pri nas obrat krivulj donosnosti
Decembra 2023 sta se prvič v zgodovini obrnili zahtevani donosnosti na slovenski obveznici.
03.01.2024
Slovenska borza: Lepi donosi, še lepše dividende, kaj prinaša 2024
Bo slovenska borza tudi v letu 2024 prinašala lepe donosnosti? Slovenska borza je tradicionalno ugodno vrednotena, pravijo analitiki.
29.12.2023
Napoved 2024: Borze v znamenju novih rekordov?
Leta 2023 je bilo v znamenju rasti delnic tako imenovanih veličastnih sedem - Nvidia, Apple, Amazon, Microsoft, Meta, Tesla, Alphabet. Bo tako tudi v 2024?
29.12.2023
Napoved 2024: Stanovanja se (še) ne bodo pocenila!
Trg novogradenj bo prihodnje leto zelo aktiven ‒ lahko novogradnje zamajejo cene?
28.12.2023
Napoved 2024: Kako zelo se bo lesketalo zlato?
Preverili smo, kakšni so scenariji za ceno zlata v letu 2024.
02.01.2024
Sodelovanje v trgovanju z deleži največjih svetovnih podjetij je danes rekordno poceni, kar so omogočila številna evropska fintech podjetja. Trgovalnega računa tako ni treba več odpirati pri tradicionalnih ponudnikih, ampak je to mogoče narediti čez noč kar z domačega fotelja. Neobrokerji rastejo kot gobe po dežju, med aktualnimi lahko omenimo nizkocenovnega nemškega Trade Republic, ki omogoča tudi trgovanje s slovenskimi delnicami, kar je redkost. Nakup, prodaja, dividenda, graf in zadnje novice – vse to je možno z enim klikom, zdi pa se, da gre za računalniško igro. Le da gre za težko zaslužene prihranke.
Kljub (začasnemu) upadu so napovedi za 2024 relativno optimistične. Analitiki menijo, da bi postopno okrevanje gospodarstva z zniževanjem obrestnih mer lahko pozitivno vplivalo na borze letos. Zadnje pozicioniranje na finančnih trgih kaže na to, da vlagatelji kot najverjetnejši scenarij za prihodnje leto vidijo mehak pristanek.
To se ob zadnjih podatkih o višini inflacije zdi ponovno manj verjetno, saj se je evrska inflacija decembra znova pospešila na 2,9 odstotka. "Trenutno predvidevamo, da se lahko inflacija v kratkem začasno znova okrepi," je konec decembra dejala članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel.
Ne glede na to trgi pričakujejo prvo znižanje obrestnih mer v prvem četrtletju. Vrh je verjetno v tem ciklu dosegla tudi že medbančna obrestna mera euribor. Šestmesečni euribor je konec oktobra presegel 4,14 odstotka, trenutno pa je pri 3,88 odstotka. Posojila s spremenljivo obrestno mero se tako znova cenijo.
Pričakovanja o upadu obrestnih mer pa se kažejo tudi na dolžniškem trgu. Za desetletne ameriške obveznice, ki tradicionalno veljajo za varno zatočišče vlagateljev, so vlagatelji oktobra 2023 zahtevali celo pet odstotkov obresti, ob koncu leta pa 110 bazičnih točk manj. Podobno je bilo tudi gibanje zahtevane donosnosti na slovenske obveznice, kjer pa je decembra prišlo do obrata obeh krivulj donosa.
Do obrata je prišlo v prvih dneh decembra 2023. Trenutno je zahtevana donosnost na desetletno slovensko obveznico 3,08 odstotka, medtem ko imetniki dvoletnega dolga zahtevajo 3,6-odstotni donos. Zgodovinsko gledano je inverzna krivulja razmeroma dober znanilec recesije, a to naj ne bi veljalo za evropske države.
Omeniti velja še kriptovalute, ki se v zadnjem času gibajo v skladu z delniškimi trgi. Tudi o tem naložbenem razredu v času rasti razpravljajo mali vlagatelji, ki se nadejajo, da bo največja kriptovaluta bitcoin letos dosegla nove rekorde. Na trg kriptovalut bo najbolj vplivalo potencialno sprejetje skladov, ki kotirajo na borzi (ETF) v bitcoinih in etherju.
Ko se o finančnih naložbah govori v lokalih, nedeljskih mašah, naravoslovnih krogih in med študenti, je verjetno čas za previdnost. Vsem, ki lovijo vrhove in padce, pa srečno!