Po zahtevnem letu 2023, v katerem je razpoloženje na borzah v glavnem narekoval boj centralnih bankirjev z inflacijo, bo leto 2024 bolj umirjeno. "Vrh pri obrestnih merah je bil že dosežen, boj z inflacijo dobljen. To bo omogočilo centralnim bankam, da bodo začele zniževati ključne obrestne mere, kar bo zmanjšalo možnost globoke recesije," napovedujejo v Savi Infondu.
To pa so idealne razmere za rast vrednosti delnic. Bodo borzni indeksi v letu 2024 nadaljevali tam, kjer so končali leto 2023?
Leto 2023 je zaznamovala visoka inflacija. V začetku leta je bila v Evropski uniji (EU) dvomestna, zgolj nekoliko nižja kot čez lužo, a v obeh primerih precej nad ciljnima dvema odstotkoma centralnih bank. Prav boj denarne politike z rastjo cen je narekoval razpoloženje na borzah.
Preberi še
Indeks S&P 500 najvišje od januarja 2022, indeks strahu najnižji od 2019
Višje so tudi terminske pogodbe na tri glavne ameriške indekse.
13.12.2023
Kriptotrg 2023: Bitcoin letos prehiteva alternativne kovance, izjema je solana
Ob trenutni rasti bitcoina smo preverili, kako se je letos spreminjala vrednost drugih alternativnih kovancev. Zmagovalka je solana.
21.12.2023
Napoved 2024: Se lahko bitcoin povzpne do rekordnih 70 tisočakov?
Cena bitcoina bi ob zagonu novega cikla rasti celotne kriptoindustrije lahko prihodnje leto dosegla nov rekord. Možen pa je tudi negativen scenarij.
28.12.2023
Vlagatelji so pozorno opazovali mimiko centralnih bankirjev, kakršno koli znamenje bližajočega se konca obdobja visokih obrestnih mer pa se je odrazilo v rasti borznih tečajev. Rekordne vrednosti ameriških indeksov ob koncu leta 2023 so prav posledica odločitev monetarne politike, da zaradi ohlajanja inflacije v drugi polovici leta neha višati obrestne mere.
Zelen december
Kljub vsemu je rast nekaterih delnic presenetila. Leta 2023 so denimo delnice Zuckerbergove Meta Platforms poskočile za 170 odstotkov, Nvidie za več kot 220 odstotkov. Prav tako bi težko napovedali, da bodo glavni ameriški indeksi ob koncu leta 2023 ponovno blizu rekordov, doseženih v letu 2021, ali jih celo presegli. Industrijski indeks Dow Jones je tako na rekordni ravni od sredine decembra, od januarja 2023 je pridobil 14 odstotkov.
Indeks S&P 500 je ta hip manj kot pol odstotka pod rekordno ravnjo, leta 2023 pa je pridobil več kot četrtino vrednosti. Največ je v letu 2023 pridobil tehnološki indeks Nasdaq, in sicer 45 odstotkov, kar pomeni, da je šest odstotkov pod rekordom iz decembra 2021.
Rekorde so dosegali tudi nekateri evropski indeksi. Indeks Stoxx Europe 50 je od začetka leta 2023 pridobil petino vrednosti. Rekordno visoko je frankfurtski Dax, ki je letos tako kot vseevropski indeks pridobil 20 odstotkov, in to kljub napovedim, da je največje evropsko gospodarstvo na robu recesije.
Zaradi povišane inflacije je sicer treba omenjene številke jemati s ščepcem soli, a so kljub temu odraz upanja vlagateljev, da bo leta 2024 prišlo do stabilizacije cen in zagona svetovnega gospodarstva. Decembra 2023 so bili vsi indeksi z izjemo azijskih v zelenem.
"Glavno gonilo za rast trgov je bila pomiritev strahov pred recesijo," je v naložbenem mozaiku zapisal Aleš Šoba iz Save Infonda. Večina napovedi s konca 2022 je predvidevala, da bo globalno gospodarstvo v letu 2023 zajela recesija kot posledica višjih obrestnih mer. "Zaradi odpornosti predvsem ameriškega gospodarstva so se ti strahovi umaknili upanju, da je pred nami mehek pristanek," poudarja Šoba.
Tudi analitik Erste & Steiermärkische Bank Davor Špoljar meni, da je bilo gibanje delniških trgov po makroekonomsko zahtevnem letu v Evropi, ki je plesala na robu recesije, z visoko inflacijo in dvema vojnima spopadoma na njenih mejah, izjemno pozitivno. "Najmočnejši impulz trgom je prinesla ustavitev dviga obrestnih mer centralnih bank in pričakovanje, da se bodo kmalu znižale." Opozarja pa, da so takšna pričakovanja trga morda preuranjena, osredotočiti se bo treba na vrednotenja delnic.
V letu 2024 novi rekordi?
"Pri delnicah ne pričakujemo ponovitve leta 2023, ko je veličastnih sedem (Nvidia, Apple, Amazon, Microsoft, Meta, Tesla, Alphabet, op.a.) popolnoma zasenčilo preostale dele delniškega trga," menijo v Savi Infondu, pri čemer se sklicujejo na tehnološke velikane. Predvidevajo namreč, da se bodo preostali segmenti držali vsaj tako dobro, če ne bolje.
"Kot zanimivejše vidimo tako oba defenzivna (zdravstvo, osnovne potrošne dobrine) kakor tudi najcenejša segmenta delniških trgov (energija, banke). Tehnološke delnice pa ostajajo idealen kandidat za evforijo, podobno kot so bile internetne delnice v devetdesetih letih," pravijo v Savi Infondu.
V družbi za upravljanje investicijskih skladov ZB Invest menijo, da bi postopno okrevanje gospodarstva z zniževanjem obrestnih mer lahko pozitivno vplivalo na borze v letu 2024. "Zadnje pozicioniranje na finančnih trgih kaže na to, da vlagatelji kot najverjetnejši scenarij za prihodnje leto vidijo mehak pristanek, po katerem se bo inflacija še naprej umirjala, brez večje škode za gospodarsko rast, nato pa sledi znižanje referenčnih obrestnih mer," poudarjajo.
Da bi predvsem vseameriški S&P 500 leto 2024 nadaljeval tam, kjer je končal v letu 2023 ‒ pri rekordih, napovedujejo v varaždinski Fime Securities. "Poleg pričakovanega začetka zniževanja obrestnih mer v ZDA prihodnje leto ter velikega pričakovanja v zvezi z razvojem in uporabo umetne inteligence, ki bo v bližnji prihodnosti zagotovo spremenila gospodarstvo, je rast indeksa S&P 500 na nove rekordne ravni v letu 2024 zelo verjetna."
Prepričani so, da bi prišlo do nadaljevanja pozitivnega trenda, saj menijo, da bodo "pogoji umirjanja inflacije, brez bistvenega poslabšanja makroekonomskih razmer, vodili v boljše poslovanje podjetij". Poudarjajo, da trenutno pričakovana rast podjetij, katerih delnice so del indeksa S&P 500, za leto 2024 znaša 11,2 odstotka, za leto 2025 pa 11,9 odstotka.
Zmerno optimistična so tudi pričakovanja o gibanju delniških trgov Roka Potočnika, višjega upravitelja premoženja pri NLB Skladih. "Ohranjamo rahlo nadpovprečno izpostavljenost delnicam zaradi manjšega deleža denarja. Naš osrednji scenarij govori o nadaljnjem znižanju inflacije in dokaj piškavi gospodarski rasti, vendar močnejšega gospodarskega upada ne pričakujemo," je dejal Potočnik.
S pomočjo Karla Vajdića.