Odzivi na Petrol: 'Korporativno upravljanje v družbah z državnim lastništvom katastrofalno'

Nada Drobne Popović je včeraj nepričakovano zapustila mesto predsednice uprave Petrola, zamenjal jo je Sašo Berger. Nada Drobne Popovič je z nadzorniki sprejela dogovor o sporazumnem predčasnem končanju mandata predsednice uprave, v podjetju pa ostaja do konca leta kot svetovalka uprave, so sporočili na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci.

Predsednik nadzornega sveta Janez Žlak se je Drobne Popović včeraj zahvalil za "odlično vodenje družbe in skupine Petrol v izjemno zahtevnem in nepredvidljivem obdobju."

"V primeru odhoda predsednice uprave Petrola gre za nadaljevanje rekonstrukcije uprave družbe, potem ko sta poleti družbo že zapustila dva člana uprave, ki sta v družbo prišla ob imenovanju predsednice uprave," je za Bloomberg Adria povedala Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS).

STA

 

Kot pojasnjuje, pa se nadzorni svet ob zamenjavi vlade ni menjal, da je predsednik nadzornega sveta družbe, ki je odšel z vrha SDH, funkcijo obdržal in z delom v nadzornem svetu nadaljeval. "V preteklosti so tako imenovane 'politične čistke' potekale z nenadnimi menjavami celotnega nadzornega sveta in potem uprave, kar tu ni primer," dodaja Prijović.

Kot je povedala Prijović, predvsem v tujini pogosto navajajo razlog razhajanja v strategiji tudi zato, ker je enotirni sistem upravljanja, kjer člani upravnega odbora in cel upravni odbor, znotraj katerega so tudi izvršni direktorji, odločajo o strategiji družbe. "Dočim v dvotirnem sistemu, kjer je nadzorni svet, pa korporacijski pravniki pravijo, da je boljše, če bi ta gordijski vozel presekala kar skupščina," pravi Prijović. 

Po njenih besedah menjave v upravah družb predstavljajo stres za poslovanje teh družb, zato je določena kontinuiteta zaželjena. "Ker gre za javno delniško družbo, ki kotira na borzi, je menjava uprave za investitorje vedno pomenljiv signal in kar je pomembno je, da dobijo ustrezne informacije glede morebitne spremembe strategije družbe," je jasna Prijović.

Katastrofalno korporativno upravljanje

"Slovensko korporativno upravljanje v družbah z državnim lastništvom je katastrofalno," je za Bloomberg Adria dejal ekonomist Mitja Kovač. Po njegovem mnenju pri nas vsaka zmagovalna politika smatra državno lastništvo kot svoj plen v katerega po mili volji nastavlja najrazličnejše zveste kadre in jih s tem nagrajuje za svojo zvestobo. "Dolgoročni cilji, učinkovitost, vruhunskost in sposobnost teh kadrov ni nikoli v prvem planu in temu so potem primerni tudi rezultati, pri tem gre za odstotnost vsakršne dolgoročne strategije," je nadaljeval Kovač.

Kovač gre še dlje: "S tem modelom domačijskega kapitalizma dajemo signal vsem mladim in sposobnim ljudem, da je glavno kakšno strankarsko izkaznico ima neka oseba in ne toliko, kaj zna oziroma kako dober in produktiven je kader," pravi Kovač.

Osebni arhiv

 

Kot je pojasnil, se te neskočne in nenehne menjave (po političnem ključu) neposredno odražajo na produktivnosti, inovacijski intenzivnosti (ali bolje rečeno odstotnosti inovacij) in učinkovitosti ter rasti teh podjetij. Tu potegne vzporednico z Norveško. "Prejšnji teden smo gostili Norvežana Nicolaia Tangena, ki je glavni izvršni direktor največjega javnega investicijskega sklada na svetu. Razlika med nami in njimi je več tisočletij. Dokler se ne bomo pogledali v ogledalo in se začeli obnašati kot Norvežani, dotlej nam pač ni pomoči," je kritičen Kovač.

Brez razumnih pojasnil

Po mnenju ekonomista in nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika gre v primeru zamenjave vodstva Petrola za slabo prakso korporativnega upravljanja, saj vodstvo družbe ni razumljivo pojasnilo, zakaj je do predčasnega odhoda Nade Drobne Popović prišlo.

"To ni neko družinsko podjetje z nekaj deset zaposlenimi. Je javna delniška družba z več tisoč delničarji, država ima večinski delež in temu primerno bi se morali obnašati. Tukaj pa ni nobenih pojasnil, nobene transparentnosti, gre za neke vrste domačijsko upravljanje," je v pogovoru za 24ur zvečer povedal Lahovnik.

Lahovnik je spomnil še na politične okoliščine, v katerih je Nada Drobne Popovič prišla v upravo Petrola leta 2019, ko je vlado vodil Marijan Šarec. Petrol ima visok denarni tok, kakšnih 185 milijonov evrov neto na leto, je povedal Lahovnik. "To je res veliko denarja, za to ni čudno, da smo vedno priča mesarskemu klanju pri prerivanju za vpliv v družbi med različnimi interesnimi skupinami," je komentiral Lahovnik.

Analitik borzno posredniške družbe Ilirika Lojze Kozole pravi le, da ni mogoče napovedati, kako bo menjava vplivala na poslovanje družbe.

Cena delnice Petrola se danes ob začetku trgovanja na ljubljanski borzi ni spremenila, prvi posli so se sklepali po ceni 24,2 evra za delnico. Kar kaže, da so vlagatelji navajeni na (pogoste) menjave na vrhu družbe.

Nada Drobne Popović je vodenje Petrola prevzela oktobra 2019, ko je odstopil Tomaž Berločnik

Nada Drobne Popović je vodenje Petrola prevzela oktobra 2019, na čelo uprave je prišla iz mesta predsednice nadzornega sveta podjetja. Po odstopu Tomaža Berločnika je najprej zgolj začasno prevzela vodenje Petrola, leta 2020 pa je dobila poln mandat predsednice uprave.

Članek bomo sproti dopolnjevali z odzivi.