"Čeprav so med bankami že nastale razlike v višini depozitnih obrestnih mer in so bili zaznani posamični manjši odlivi vlog, pa rezultati ankete kažejo, da do konca leta 2023 izrazitejših porastov obrestnih mer za vezane vloge depozitov večina bank ne načrtuje," so v poročilu zapisali pri Banki Slovenije.
Preverili smo, kakšne so trenutne depozitne obrestne mere in kdo še ponuja akcije. Rekorderji so pri Intesi Sanpaolo, kjer akcijsko za vezavo sredstev za šest mesecev ponujajo 3,3 odstotka obresti, kar je sicer 0,2 odstotne točke manj kot septembra.
"Morebitne večje razlike v depozitnih obrestnih merah med bankami bi lahko v prihodnje povzročile opaznejše premike vlog med njimi," opozarjajo na Banki Slovenije. Rezultati ankete o izzivih so namreč že pokazali, da je več kot polovica bank zaznala manjši odliv vlog h konkurenčni banki zaradi višje depozitne obrestne mere. "Še zlasti je to opazno pri gospodinjstvih, kjer so postopki za prenos prihrankov verjetno enostavnejši kot pri podjetjih," menijo na Banki Slovenije.
Preberi še
Analiza: Dobički regijskih bank letijo v nebo, a prihodnje leto streznitev
Dvig neto obrestnih marž pri domačih bankah največji, a pri 3,9 odstotka absolutno največji v Severni Makedoniji.
02.10.2023
Blaž Brodnjak: Dobički bank niso ekscesni, davek ni rešitev
Blaž Brodnjak je v intervjuju za srbsko redakcijo Bloomberg Adria pretekli teden povedal, da dobički bank niso pretirani. Dodal je, da so se obrestne mere za depozite že zvišale v vseh državah, v katerih poslujejo.
05.09.2023
Banke dvigujejo depozitne obrestne mere in hkrati dražijo storitve
Dvig obrestnih mer na depozite končno napovedali pri NLB, zdaj jim sledijo druge banke.
31.08.2023
Večji premiki pri depozitnih obrestnih merah so se zgodili v septembru, ko je Nova Ljubljanska banka (NLB) opazneje zvišala obrestno mero za dolgoročne vezane vloge gospodinjstev, in sicer za vezavo do enega leta odstotek, nad enim letom 2,5 odstotka. "To bi k podobnemu ravnanju v prihodnje lahko spodbudilo tudi druge banke," so takrat opozorili pri Banki Slovenije – in imeli prav.
Depozitne obrestne mere so za NLB zatem dvignili tudi v Novi KBM in SKB, ki skupaj spadata pod OTP Group. Za vezavo sredstev do enega leta pri obeh bankah tako po novem ponujajo 0,6 odstotka obresti, za vezavo nad enim letom pa od 1,2 odstotka do dveh odstotkov, odvisno od ročnosti vezave.
"Slovenske banke ob velikem obsegu likvidnih sredstev in velikem deležu vlog nebančnega sektorja potreb po dodatnih virih za zdaj nimajo, s tem pa ostaja tudi motiv za hitrejše zviševanje depozitnih obrestnih mer pri večini bank majhen," pojasnjujejo na Banki Slovenije.
Glede na redno ponudbo bank so od septembra depozitne obrestne mere nekoliko navzgor popravili tudi v Delavski hranilnici, kjer po novem za vezavo sredstev nad dvema letoma ponujajo do 2,6 odstotka obresti na leto. Za malenkost so navzgor depozitne obrestne mere dvignili tudi pri Intesi Sanpaolo.
Prav tako so obrestne mere na depozite v redni ponudbi nekoliko popravili pri Unicreditu, kjer so jih za enoletno vezavo z 0,7 odstotka dvignili na odstotek, medtem ko so občutno povišali obrestno mero za vezavo sredstev nad dvema letoma. Ta po novem namesto 0,9 znaša 2,5 odstotka. Poleg tega je od 1. oktobra do preklica na voljo tudi ponudba klasičnega depozita z akcijsko obrestno mero za nove stranke. Kratkoročni akcijski depozit je trenutno v posebni ponudbi za nove stranke na voljo tudi pri Addiko banki, obrestna mera pa je 2,8 odstotka za polletno vezavo.
Motivi bank v drugih evropskih državah drugačni
"Večje razlike v višini depozitnih obrestnih merah bi v prihodnje lahko povzročile opaznejše premike vlog med bankami, zato ostaja spremljanje konkurenčnih razmer in aktivno prilagajanje cenovne politike pomembno za stabilnost financiranja bank," opozarjajo na Banki Slovenije.
Slovenski bančni sistem se namreč že vrsto let v največji meri zanaša na financiranje z depoziti, tradicionalno najbolj stabilnim virom financiranja. Trenutno so sicer po letih izzivov pri ustvarjanju dohodka z višjimi obrestnimi merami za banke nastopili boljši časi. "Trenutno ugodne razmere za ustvarjenje dohodka bank lahko precej hitro spremenijo zaradi morebitnih pritiskov na depozitni strani ali kakšnih drugih zunanjih okoliščin," opozarjajo na Banki Slovenije.
Rast obrestnih prihodkov pa na drugi strani počasi že najedajo depoziti, čeprav slovenske banke še vedno zaostajajo za večino evropskih. Septembra so depozitne obrestne mere za vezavo do enega leta v povprečju v Evropi presegle tri odstotke.
Razlog za hitrejšo rast depozitnih obrestnih mer v drugih državah je lahko potreba po novih virih (dospetje TLTRO-III) ali pa večja odvisnost od drugih, praviloma dražjih virov financiranja (grosistični viri), ki jih želijo banke nadomestiti s stroškovno še vedno ugodnimi vlogami nebančnega sektorja, pišejo v poročilu Banke Slovenije. Po njihovih besedah slovenske banke ob velikem obsegu likvidnih sredstev in velikem deležu vlog nebančnega sektorja potreb po dodatnih virih za zdaj nimajo, s tem pa ostaja tudi motiv za hitrejše zviševanje depozitnih obrestnih mer pri večini bank majhen.