Zgodbe dneva: Kaj bo s slovenskimi smučišči?

"Zaskrbljeno gledamo na konkurenčna smučišča držav nekdanje Jugoslavije, predvsem zato, ker so se tam smučarski centri intenzivno razvijali zadnjih deset let," je v intervjuju za portal Bloomberg Adria poudaril predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž. Letos so sicer slovenska smučišča prejela izdatno finančno injekcijo, ki pa je bila po njegovih besedah nujna. Med drugimi izzivi, ki pestijo smučišča, je navedel pomanjkanje kadrov in visoke cene elektrike. Dotaknil pa se je tudi vroče teme ‒ smučišča Kanin.

Napake pri vlaganju in kako se jim izogniti

Letošnje razpoloženje na kapitalskih trgih še zdaleč ni na točki, ko bi lahko bili zadovoljni, čeprav je ameriški indeks S&P 500 letos pridobil približno 14 odstotkov. Za rast trga so bila v večji meri zaslužna tehnološka podjetja, ta pa pomenijo le ozek segment. Trg se trenutno spopada z morebitno prihajajočo recesijo, prav tako pa tesnobo med vlagatelji povečujejo geopolitične napetosti.

Trenutno mamljiva naložba so državne obveznice in skladi denarnega trga, ki ponujajo donosnost nad petimi odstotki brez oziroma z zelo majhnim tveganjem. Kljub temu je prevzemanje tveganja do neke mere ključno pri oblikovanju naložbenega portfelja. A tudi razumevanje, kdaj je tveganje preveliko. Pri Bloombergu so vprašali štiri poznavalce kapitalskih trgov, pri katerih naložbah trenutno vidijo prenapihnjena vrednotenja in ranljive poslovne modele.

Tekoče zlato se ponovno ceni, kakšni so razlogi?

Cene surove nafte so po ruski invaziji na Ukrajino postale bolj nestanovitne. Od začetka vojne, februarja 2022, se je cena nafte gibala pri slabih 80 dolarjih za 159-litrski sodček, vrh pa je dosegla lansko poletje, ko je cena severnomorske nafte brent presegla 97 dolarjev. Gotovo se spomnite skoraj filmskih prizorov, ko so ljudje stali v vrstah na bencinskih črpalkah, da bi gorivo kupili pred podražitvijo. Od takrat so se cene znižale in se gibale med 75 in 86 dolarji za sodček, ob tem pa so še vedno precej bolj živahne oziroma nestanovitne kot pred vojno v Ukrajini.

Inflacija v EU bo upadla hitreje od napovedi

Inflacija v evrskem območju bo upadla pod ciljno raven dveh odstotkov hitreje, kot je sprva napovedala Evropska centralna banka (ECB), ocenjujejo ekonomisti. Zadnja anketa Bloomberga je pokazala, da ekonomisti pričakujejo, da bo rast cen v prvem trimesečju leta 2025 v povprečju 1,9-odstotna. Pred tem so menili, da bo 2,2-odstotna. ECB je nazadnje napovedovala, da se bo inflacija v ciljno območje spustila v drugi polovici leta 2025.

Ali hrana postaja novo orožje?

Na mednarodnem trgovskem sejmu leta 1957 v Zagrebu obiskovalcev niso presenetile le vožnje s helikopterjem ali razstave strojev, v središču pozornosti je bila delujoča replika ameriške samopostrežne trgovine (supermarketa) v naravni velikosti. Stala je v osrednjem delu paviljona ZDA, trgovske police so bile polne svežega sadja, zelenjave in mesa, zaradi česar so nekateri obiskovalci v takratni Jugoslaviji ostali brez besed. Razkazovanje ameriškega kmetijskega (iz)obilja ob naraščanju napetosti v obdobju hladne vojne ni bilo naključje. 

Da je hrana lahko orodje državništva, je Washington ugotovil že med prvo svetovno vojno, ko so pošiljke ameriške pšenice pri podpori evropskih zaveznikov v boju proti Nemcem postale skoraj tako pomembne kot pošiljke orožja in streliva. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar