Napake pri vlaganju in kako se jim izogniti

Letošnje razpoloženje na kapitalskih trgih še zdaleč ni na točki, ko bi lahko bili zadovoljni, čeprav je ameriški indeks S&P 500 letos pridobil približno 14 odstotkov.

Za rast trga so bila v večji meri zaslužna tehnološka podjetja, ta pa pomenijo le ozek segment. Trg se trenutno spopada z morebitno prihajajočo recesijo, prav tako pa tesnobo med vlagatelji povečujejo geopolitične napetosti.

Trenutno mamljiva naložba so državne obveznice in skladi denarnega trga, ki ponujajo donosnost nad petimi odstotki brez oziroma z zelo majhnim tveganjem. Kljub temu je prevzemanje tveganja do neke mere ključno pri oblikovanju naložbenega portfelja. A tudi razumevanje, kdaj je tveganje preveliko.

Pri Bloombergu so vprašali štiri poznavalce kapitalskih trgov, pri katerih naložbah trenutno vidijo prenapihnjena vrednotenja in ranljive poslovne modele. Navedli so delnice, povezane z umetno inteligenco, zasebne kreditne produkte ter podjetja, ki so doživela razcvet v času pandemije in bi jih zdaj lahko prizadel ponovni začetek odplačevanja študentskih posojil ter zategovanje pasu potrošnikov.

Marko Papic, partner in glavni strateg, Clocktower Group

Avtomobili ali umetna inteligenca

Trenutno stanje: Vzpon umetne inteligence in padec Kitajske sta naložbeni zgodbi letošnjega leta. Zaradi tega številni napovedujejo, da se vračamo v cikel devetdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je prevladala panoga informacijske tehnologije. To bi pomenilo, da bi vlagatelji morali vlagati v ameriške tehnološke delnice, dolar ter se zavarovati pred valom počasnejše rasti inflacije z naložbo v obveznice. Sam bom zavzel malenkost drugačno stališče.

Razlog za previdnost: Investiranje v novo tehnologijo lahko redko označimo za jasno vlagateljsko strategijo, zlasti pri investiranju na kapitalske trge. Pravi zmagovalci revolucije umetne inteligence so verjetno skriti v podjetjih, ki so zunaj dosega malih vlagateljev. Vrednotenja podjetij FAANG (Meta, Apple, Amazon, Netflix, Alphabet) so visoka, temeljijo pa na optimističnih pričakovanjih o nadaljnjih zaslužkih podjetij. Kljub temu bodo ti prihodnji zaslužki, ki jih podpira umetna inteligenca, verjetno razočarali. 

Širša slika: V današnjem svetu ne potrebujemo nove programske opreme kot storitve (software as a service ‒ SaaS). Potrebujemo tovarne, pristanišča, ceste, vlake, letala in avtomobile (po možnosti na baterije). Velika potrošnja spodbuja podjetja, da vlagajo v preoblikovanje globalnih dobavnih verig. Ta cikel večjih kapitalskih izdatkov pa ne bo dobro vplival na delniške portfelje, ki bodo obremenjeni s tehnologijo. Večji kapitalski izdatki bodo pozitivno vplivali na svetovne delnice, surovine ter druge valute, ki niso dolarji. Namesto v devetdesetih bomo verjetno še enkrat podoživeli zgodnja leta 2000. Še vedno pa lahko vprašate Chat GPT, kako ustrezno vlagati …

Kaj sem se naučil: Najbolj boleča lekcija, ki sem se je naučil kot vlagatelj, je, naj ne stavim proti maniji. Včasih razmišljanje o dolgotrajnih učinkih odločitve, analiziranje in iskanje investicijske alfe ni najprimernejše. Hitro in lahko razmišljanje, ki rešuje trenutne probleme brez razmišljanja o posledicah (first-order thinking), je lahko dovolj, kar potrebujete za zaslužek. Dober primer je uspešnost indijskih delnic leta 2021. Vsak makroekonomski kazalnik je nakazoval, da bi morali staviti na padec indijskih delnic, zlasti njihova negativna korelacija s surovinami. Toda beg vlagateljev iz Kitajske, v kombinaciji z domačim navdušenjem nad finančnimi naložbami, je privedel do rasti indijskega trga.

Bloomberg Businessweek

 

Jennifer Foster, glavna direktorica za naložbe, Chilton Trust

Dinamika dostave hrane

Trenutno stanje: Podsektor, pri katerem sem previdna, so aplikacije za dostavo hrane, ki se uporabljajo v restavracijah. To so zelo inovativna podjetja, ki potrošnikom zagotavljajo veliko udobje, vendar biti inovativen in priročen ne pomeni, da imaš nujno dober poslovni model.

Razlog za previdnost: Ta podjetja so doživela precejšnjo rast, vendar je več dejavnikov, ki opozarjajo vlagatelje na previdnost. Med pandemijo je bilo veliko spodbujanja povpraševanja potrošnikov, da so kupili izdelek prej, kot bi ga običajno. To je ustvarilo nekaj navad, ki so se obdržale, drugi del rasti pa je bilo povišanje cen. Vprašanje je, koliko časa se bodo povišane cene obdržale na enakih ravneh ter ali je mogoče zaradi spodbujenega povpraševanja vnaprej še najti naravne vire za rast?

Če pogledate demografske podatke o dostavi hrane v restavracijah in študentska posojila, se ti dve spremenljivki dobro prekrivata, odplačevanje posojil se je znova začelo 1. oktobra. Trenutno je gospodarstvo na točki, ko potrošniki lahko prihranijo 40 do 50 odstotkov končnega zneska plačila, če hrana ne bi bila dostavljena, kar nakazuje, da bi se lahko podjetja za dostavo hrane znašla v težavah ob zategovanja pasu potrošnikov. Obstajajo novi viri prihodkov, kot so prihodki od oglasov, toda če se povpraševanje po dostavi zmanjša in se znajdemo v težji gospodarski situaciji, je lahko nadaljnja rast vprašljiva.

Slabost ekonomije na poziv (gig economy) je tudi ta, da morajo dostavljalci plačati za svoj avto, zavarovanje in gorivo. Cene plina se višajo, prav tako je mogoče opaziti, da nekatera podjetja zvišujejo minimalne plače in se bolj osredotočajo na pakete ugodnosti, ki jih ponujajo zaposlenim. V nekem trenutku bodo dostavljavci, če bodo nekje drugje našli bolj stabilne in donosne službe, zahtevali višja nadomestila ali pa bodo zamenjali službo.

Širša slika: Delnice podjetij za dostavo hrane so nižje od najvišjih vrednosti v času pandemije. Še vedno je nekaj visokih vrednotenj, še posebno, če dodamo kompenzacijo z delnicami za zaposlene. Kompenzacija z delnicami kot oblika dodatnega plačila pomeni, da imajo sedanji delničarji manjši del podjetja v lasti. Tri do štiri podjetja na borzi, ki sem jih preučevala, zaradi kompenzacije zaposlenim z delnicami zmanjšujejo lastništvo obstoječih delničarjev v višini petih do sedmih odstotkov na letni ravni.

Kaj sem se naučila: Kar sem se naučila pri vlaganju v podjetja, ki proizvajajo izdelke za končne uporabnike, je to, da moramo zanemariti lastne izkušnje kot potrošnik pri analizi določenega podjetja. Namesto tega se poglobim v poslovni model, da preverim, ali zdrži preizkus vzdržljivosti in kakovosti. Kot primer: sem navdušena uporabnica Peletona in obožujem kolo ter aplikacijo, vendar sem vesela, da nisem nikoli kupila delnice podjetja.

Bloomberg Mercury

 

Matthew Liebman, ustanovni partner, Amplious Wealth Advisors

Bodite previdni pri lovljenju donosa

Trenutno stanje: Prvič v zadnjih 15 letih lahko dobite dobre donose z majhnim tveganjem na vrednostne papirje, kot so kratkoročne zakladne menice. Kljub temu se mi zdi, da je zaradi porasta alternativnih naložb večja želja po oblikovanju finančnih produktov, zlasti ko govorimo o posojilih za podjetja, ki bi lahko prinesla večje donose.

Razlog za previdnost: Po mojih izkušnjah ljudje delajo največje napake, ko poskušajo najti naložbo z velikim fiksnim donosom, podobno kot pri vlaganju v delnice, kjer ne iščejo donosa na tak način. Večina donosov, ki jih ponujajo alternativni produkti, se giblje med osmimi in 12 odstotki. Če lahko dobite polovico tega donosa z investiranjem v državne vrednostne papirje, morate dvakrat premisliti, preden se odločite za tovrstno naložbo. Zgodovinsko gledano je veliko modelov finančnih načrtov za upokojitev zasnovanih na štiriodstotni stopnji letnih dvigov z računa. Če lahko dobite več kot štiri odstotke pri državnih obveznicah, morate premisliti dvakrat o tem, ali se splača vlagati v bolj tvegane naložbe.

Širša slika: Ne morem na splošno reči, da so ti produkti slabi ali dobri, skrbi pa me lažen občutek varnosti, ki bi ga lahko ljudje dobili od visoko donosnih zasebnih produktov. Privlačnost rednih izplačil dohodka ter navidezna zaznava manjše nihajnosti produkta zaradi nelikvidnostne narave zasebnih produktov lahko zakrije morebitno osnovna tveganja produktov.

Kaj sem se naučil: Naučil sem se osnovno lekcijo: tisto, kar je ceneje, ne pomeni vedno tudi boljše naložbe. Morali bi vlagati v naložbe, za katero imate dovolj finančne in psihološke stabilnosti, da jo lahko obdržite dovolj dolgo, da lahko vidite rezultate na koncu poti. Odsvetujem pa kupovanje dolgoročnih naložb s kratkoročnim horizontom, saj se to pogosto konča slabo.

 

Ian Harnett, glavni naložbeni strateg, Absolute Strategy Research

Vrednotenja so vedno pomembna

Trenutne razmere: Revolucija okoli umetne inteligence je spodbudila norijo na delniškem trgu, saj so vlagatelji želeli izkoristiti potencialno povečanje produktivnosti na svetovni ravni, ki kaže na močnejšo gospodarsko rast in skromnejšo inflacijo. Ne dvomim, da bo umetna inteligenca v prihodnosti globalnemu gospodarstvu prinesla velike koristi; pomembno je le, da se kot vlagatelji zavedamo, da za vse obstaja cena. Povišana vrednotenja in pričakovani zaslužki podjetij pomenijo, da so delnice teh nekaj, česar ne želimo kupiti.

Razlogi za previdnost: Evforija umetne inteligence je povzročila velike razlike med uspešnostjo ozke skupine tehnoloških delnic – Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Nvidia, Telsa in Meta – ter drugimi trgi. Če vzamemo za primer tehtano spremembo tržne kapitalizacije med naštetimi sedmimi imeni, ugotovimo, da gre za 59,6-odstotni skok od 1. januarja, medtem ko je preostalih 493 podjetij iz indeksa S&P 500 pridobilo le 1,4 odstotka – manj, kot bi lahko zaslužili v denarnem vzajemnem skladu.

Vidimo lahko veliko podobnost z balonom Dotcom v letih 1998‒2000. Takrat se je osnovna zgodba uresničila – danes živimo v digitalno usmerjenem svetu. Vseeno so nekatere delnice, ki so postale vodilne na področju tehnologije in veljajo za čudovito naložbo, v letih 2000‒2003 močno upadle, ko so vlagatelji ponovno ovrednotili njihovo vrednost. Celo morebitni zmagovalci, kot sta Microsoft in Apple, sta izgubila približno 60 do 70 odstotkov v letu 2000 in sta potrebovala leta ali desetletja, da sta dosegla ravni iz leta 2000.

Leta 2000 so imele ameriške tehnološke delnice večkratnik dobička (P/E) blizu 18, pri čemer je Microsoft začel leto z večkratnikom 30, Apple pa okoli 19. Preostali trg je imel večkratnik le 2,5. Zdaj ima Nvidia razmerje med ceno in prodajo približno 34, v primerjavi s trenutnim večkratnikom ameriških tehnoloških delnic, ki je šestkraten, in netehnološkimi delnicami, kjer je večkratnik 2.

Širša slika: Ena od lekcij iz tehnološkega balona je, da če je poslovanje podjetij ciklično, prodaja pa počasna, bo to posledično omejilo zmožnost prodaje izdelkov, kar bo otežilo vrednotenja in cene delnic. Kam ne investirati? Ne investirati na področja, kjer so vrednotenja postala nevzdržna, ker so na koncu vrednotenja vedno pomembna ‒ ne glede na to, kako močna je strukturna zgodba v ozadju.

Kaj sem se naučil: Ključna lekcija, ki se jo vsak profesionalni vlagatelj nauči na finančnih trgih, je ponižnost. Trgi običajno delujejo na način, da škodujejo največjemu številu vlagateljev, temu se je težko izogniti, tudi če se vaša vlagateljska teza na dolgi rok izkaže za pravilno. Druga lekcija je ta, da je izvedene finančne instrumente najbolje prepustiti strokovnjakom. Njihova nihajnost je lahko velika, zato trenutek nepazljivosti lahko postane zelo draga šola. Nekega dne v začetku svoje kariere sem opravil neki intervju s televizijsko postajo. Ko sem zapustil pisarno, sem imel dobiček na terminski pogodbi, ki je imela rok zapadlosti naslednji dan. V vmesnem času, ko me ni bilo v pisarni, se je zgodil nepričakovani dogodek, kar je pomenilo, da sem izgubil ves dobiček in velik del svojega začetnega vložka. Tovrstnim dogodkom se je veliko lažje izogniti kot pa kasneje razlagati družini, zakaj je prišlo do takšnih izgub.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar