Menedžerji, te filme si morate ogledati na letošnjem Liffu

V Ljubljani se je ta teden znova odprl Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe), ki v svoji 34. različici od srede dalje slovenskim ljubiteljem filma omogoča ogled 89 celovečernih in 14 kratkih filmov iz letošnje festivalske sezone.

Festival je odprl celovečerec Varuhi formule, posnet po resnični zgodbi o 'srbskem Černobilu', ki je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Črne gore in Severne Makedonije.

V Ljubljani bo Liffe, ki se bo sklenil 19. novembra, gostoval na šestih prizoriščih, s projekcijami v Mariboru, Novem mestu in Celju pa si bo nekatere filme lahko ogledalo tudi občinstvo zunaj prestolnice. Izbor 13 filmov bo dostopen tudi kot video na zahtevo (VOD) in si jih bo torej mogoče ogledati doma, je poročal RTV Slovenija.

Cena posamezne vstopnice v Ljubljani je 6,80 evra, v drugih mestih pa je ta šest evrov. Mlajši od 25 in starejši od 65 let ter upokojenci lahko v Ljubljani vstopnice kupijo za 6,20 evra. Tisti, ki si boste posamezni film želeli ogledati prek videa na zahtevo, pa boste zanj morali odšteti devet evrov.

O letošnji izvedbi in finančnih vidikih festivala je za Bloomberg Adria spregovoril direktor festivala Simon Popek.

V primerjavi s preteklimi kriznimi leti je vzdušje okoli letošnje izvedbe festivala pozitivnejše. Kakšna so pričakovanja za letošnji Liffe?

Lani je bilo festivalno razpoloženje še previdno, letos pa lahko govorimo o prvem pravem pocovidnem festivalu. Zato pričakujemo prvo normalno izvedbo, kar se kaže tudi v predprodaji kart, ki se je povečala za deset odstotkov. Festival se vrača v normalne tirnice.

Lanski proračun festivala je bil okoli 350 tisoč evrov, je letošnji večji?

Ne, proračun ne bo presegel lanskega. Pozna se izpad kina Komune, ki naj bi se v prenovljeni podobi ponovno odprl že v začetku poletja, kar pa se ni zgodilo. Ne moremo dosegati rezultatov, ki smo jih imeli s tremi velikimi dvoranami. Izmed velikih dvoran je ostala samo še Linhartova, preostalo pa so majhne dvorane, tako da festival lahko realno sprejme 35 tisoč obiskovalcev. Dvorana kina Komuna je imela skoraj 400 sedežev, 60 odstotkov proračuna pa so vedno pomenile vstopnice, zato se samodejno zniža proračun festivala.

Kateri film bi za občinstvo našega medija, torej poslovno-finančno javnost, najbolj priporočali?

Romunski film Ne pričakujte preveč od konca sveta,  v katerem ustvarjalci filma napadajo moderno obsedenost z delom, službo in statusom ter prekarnost. Ne pričakujte preveč od konca sveta je sicer popolnoma razprodan, ker se ljudje s tematiko očitno identificirajo.

Zanimiv pa je tudi japonski film, ki govori o vstopu kapitala v idilično podeželsko območje na Japonskem, kjer korporacija želi postaviti luksuzni glamping, lokalni prebivalci pa se temu uprejo.

Lani ste dejali, da želite zmanjšati delež filmov, ki so na voljo prek videa na zahtevo. Letos je ta številka 13. Je to v skladu z vašimi načrti in ali načrtujete to število v prihodnjih letih še zmanjšati?

Ta številka je enaka kot lani. Seveda še vedno obstaja interes, da se zmanjša delež filmov, ki so na voljo prek videa na zahtevo. Leta 2020 smo imeli spletno izvedbo festivala, ljudje so si filme lahko ogledali le preko videa na zahtevo. Takrat smo dobivali pozitivne odzive iz vse Slovenije, saj smo ljudem, ki ne živijo v Ljubljani, prvič ponudili, da so si lahko ogledali želene filme. Trend z ogledom filmov, ki so na voljo na zahtevo, je na moje presenečenje uspel, zato v prihodnje načrtujemo ohraniti od 10 do 15 filmov, ki so na voljo prek VOD.

Prizorišča letošnjega festivala so tudi v drugih slovenskih mestih. Ali v prihodnje načrtujete mrežo lokacij še razširiti ter s tem festival približati širšemu slovenskemu občinstvu in povečati obisk kinematografov?

Tri lokacije so največ, kar zmoremo. Moraš si postaviti nekakšen limit. V teoriji bi lahko festival potekal v petih mestih, a v tem ne vidimo smisla, še posebno, če bomo ohranili možnost ogledov dela filmov prek videa na zahtevo. So nas pa v preteklosti kontaktirala številna mesta po Sloveniji, med drugim tudi Izola in Koper, vendar trenutno o razširitvi prizorišč ne razmišljamo.

Kako pa je z regijskim pridihom letošnjega festivala?

Letošnji izvedbi Liffe manjka regijskega pridiha, samo uvodni film je izrazito regijski. Lani je bil festival osredotočen na Kosovo, navadno imamo vsaj pet do šest hrvaških filmov, letos pa je drugače, saj ni bilo tako kakovostne regijske produkcije. Verjamem pa, da bomo prihodnje leto ponovno govorili o normalnem stanju, saj so regijski filmi pri nas zelo priljubljeni. Vsako leto je na našem festivalu kakšna regija manj zastopana.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar