Tudi ustvarjalcem večji del pogače pretočnih platform

Stavka piscev in igralcev v Hollywoodu se nadaljuje – za pisce že četrti mesec, za igralce drugi – v Sloveniji pa se združenja avdiovizualnih delavcev pripravljajo na pogajanja za uvedbo nadomestil, ki so v številnih evropskih državah že stalnica.

Tako imenovana primerna nadomestila ustvarjalcem za ponovno predvajanje avdiovizualnih del, v Združenih državah Amerike znana kot residuals, so jedro spora v Hollywoodu, saj pretočne storitve nerade delijo podatke o številu predvajanj, s tem pa ustvarjalci ne prejmejo nadomestil za vsako predvajanje njihovih vsebin. Do zdaj veljavna kolektivna pogodba je namreč nastala še pred vzponom tega novega načina predvajanja vsebin. Pri nas je bila pravica do tovrstnih izplačil uzakonjena oktobra lani, a društvo ustvarjalcev avdiovizualnih del Aipa, ki bo zadolženo za zbiranje in distribucijo nadomestil, še čaka na začetek pogajanj z deležniki in pridobitev vseh dovoljenj urada za intelektualno lastnino.

"Trenutno še ne pobiramo nadomestil. Smo v stikih z Netflixom, predvidoma do konca leta pa bi radi začeli pogajanja in prihodnje leto začeli pobirati nadomestila," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor Aipe Gregor Štibernik.

Da gre pri sprejetju nove zakonodaje na področju avtorskih pravic za "zgodovinski dosežek", verjame igralec Ludvik Bagari, saj to področje ni bilo urejeno več desetletij. "Upam, da se bo s tem korakom tudi igralski ceh še naprej razvijal. Na podlagi lastnih izkušenj lahko povem, da bo imel zdaj mlad človek, soočen z objektivno stvarnostjo miljeja, boljše pogoje za razvijanje svojih kreacij. Ti pogoji niso vedno idealni za mladega človeka, ki skuša pokazati svoj talent," pravi.

STA

 

Toda tudi pri nas bo poslovni model pretočnih velikanov izziv pri poštenem plačilu ustvarjalcem, meni predsednik Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) Jurij Drevenšek. "Vemo, koliko se to prodaja in koliko lastniki pretočnih platform služijo. Oni te vsebine prodajo naprej; najmanj pošteno je, da pripadajoč delež pride tudi do izvajalca. V ZDA se ne pogajajo za 20 odstotkov te pogače, ampak gre za delež odstotka," je dejal.

Razlike med ZDA in Evropo

Zakona, ki sta stopila v veljavo oktobra lani, prinašata nove pravice izvajalcem, avtorjem, pa tudi filmskim producentom, sledita pa zgledu držav, kot so Španija, Poljska, Francija, Belgija in Italija. Kot pojasnita Drevenšek in Štibernik, se z oktobrskimi spremembami pravice avdiovizualnih delavcev do primernih nadomestil izenačijo s tistimi, ki jih že uživajo glasbeniki ali literarni ustvarjalci. Torej, da so poplačani za vsako koriščenje lastnega dela.

"V Sloveniji smo stopili na pot razvitega sveta, saj smo tudi intelektualno delo prepoznali kot delo, ki se ga ne more kar tako izkoriščati," je dejal Drevenšek, ki nov sistem opiše kot enega najnaprednejših.

Ob tem velja omeniti, da avdiovizualna dela niso le filmi in TV-serije, temveč bodo pravila veljala tudi za reklame ali pa vsebine ustvarjalcev na platformah, kot je YouTube.

Čeprav tovrstna izplačila poznajo tudi onstran luže, gre za različni ureditvi. "Razlika med ameriškim in našim sistemom je, da pri njih pogoje za nadomestila izborijo sindikati, pri nas pa kolektivne organizacije. Če se morajo v primeru predvajanja serij v ZDA sindikati boriti za nadomestila igralcem, imamo pri nas ta nadomestila uzakonjena in so neodtujljiva za vse, ne samo člane Aipe, ampak za vse, ki nastopajo v avdiovizualnih delih, predvajanih pri nas," pravi Štibernik.

STA

 

Pogajanja s pretočnimi velikani

Pred začetkom pobiranja nadomestil mora Aipa opraviti pogajanja z izdajatelji avdiovizualnih vsebin, kar vključuje tako tradicionalne medijske hiše kot tudi globalne in domače pretočne platforme. Na teh pogajanjih bo določena tarifa, na podlagi katere bodo izračunana nadomestila, pravi Štibernik. Ta tarifa bo morala upoštevati parametre, ki so določeni v zakonu, od ekonomskega učinka, obsega trga dela, primerljivosti z drugimi državami in tako dalje.

"Mi bomo morali skleniti sporazume z Voyom, HBO, Netflixom in vsemi drugimi ponudniki pretočnih storitev. Vse bomo morali obravnavati enako, in ko bo dosežen sporazum oziroma dogovorjena tarifa, bodo morali plačevati nadomestila," je povedal.

Prav s ponudniki pretočnih storitev imajo pri Aipi "nemalo težav", saj ti ne delijo svojih podatkov, "tudi takrat, ko bi jih morali, recimo za ustrezno obdavčitev". Društvo je na tem področju v fazi ocenjevanja poslovne krajine, Štibernik pa pove še, da je sklepanje sporazumov izziv tudi za pristojne organizacije v večjih državah, kot sta Španija in Francija.

Do zdaj je finančne obveznosti pretočnih storitev v takšni ali drugačni obliki uvedlo 17 držav Evropske unije, evropska direktiva o avdiovizualnih storitvah pa omogoča, da se tovrstni prispevki obračunajo tudi v primeru čezmejnih storitev, torej, ko je podružnica kakšnega ameriškega podjetja registrirana v drugi evropski državi. Prav to na različne načine namreč počnejo pretežno ameriške korporacije, ki imajo v lasti pretočne storitve.

Julijska raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija ugotavlja, da je dobršen del avdiovizualnih vsebin v Evropi v lasti ameriških podjetij, od tega skoraj polovica vseh televizijskih programov za otroke in slabih 40 odstotkov pretočnih storitev. Ker te digitalne multinacionalke obidejo nacionalne trge, je po oceni Aipe s tem tudi Slovenija prikrajšana za več milijonov evrov v davkih na več deset milijonov evrov prometa, ki ga te družbe ustvarijo pri nas.

Skupen nastop evropskih držav proti pretočnim platformam veča pogajalsko moč, predvsem za manjše države, ki bi jih sicer skrbelo, da z visokimi dajatvami odženejo ponudnike, kot sta Netflix ali Disney+, je na nedavnem posvetu o razvoju slovenske filmske industrije dejala Julie-Jeanne Regnault, generalna direktorica Združenja filmskih režiserjev evropske filmske agencije (EFAD).

"Na odnos do majhne države, kot je naša, kaže že dejstvo, da jih večina nima niti podnapisov v slovenščini," doda Štibernik.

STA

 

Drevenšek meni, da pretočne storitve trenutno ne želijo deliti vseh potrebnih podatkov o predvajanju vsebin, ker se jim bolj splača, da jih zadržijo zase. "Pretočne storitve imajo absolutno vse podatke o tem, kaj, kdaj, kako in kje se klika, verjetno zbirajo tudi podatke o starostnih skupinah. Pri nas so izdajatelji vsebin (broadcasters) obvezani posredovati take podatke o predvajanju vsebin. Zato ne vidim razlike, zakaj bi bilo pri ponudnikih pretočnih storitev drugače," pravi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar