Vpliv umetne inteligence na avdiovizualni sektor: 'Še najbližje piratstvu'

Hollywood je na okopih s sočasno stavko scenaristov in igralcev – prvo od šestdesetih let prejšnjega stoletja – njen izid pa bo pomemben tudi za slovenski avdiovizualni (AV) sektor. Na tnalu so vprašanja od pravičnega plačila do nadomeščanja ustvarjalcev z umetno inteligenco. Slovenski avdiovizualni delavci so si prvo postavko zagotovili oktobra lani, druga pa je za zdaj še manj pereča kot onstran luže.

Uporaba umetne inteligence razdvaja Hollywood, saj se pisci in igralci bojijo, da jih bo nova tehnologija prikrajšala za zaslužek. Pri sindikatu igralcev (Screen Actors Guild – SAG) so po uvodnih pogajanjih medijem povedali, da studii načrtujejo, da bi statiste najeli za en dan, kjer bi njihovo podobo posnela umetna inteligenca, ta pa bi ostala v lasti studia za potrebe kasnejše uporabe. Scenaristom pa ni všeč zamisel, da bi scenarije za avdiovizualna dela pisala umetna inteligenca.

Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na panogo, saj lahko "zadovoljivo nadomesti ustvarjalce", predvsem v manj zahtevnih oziroma nezahtevnih vsebinah, meni Gregor Štibernik, direktor zavoda Aipa, ki zastopa avtorje in ustvarjalce v avdiovizualnem sektorju. "V mislih imam serije, ki se običajno predvajajo popoldan in jih snemajo v 100 in več delih. Menim, da lahko umetna inteligenca brez težav napiše zadovoljiv scenarij, če karikiram, tudi za šesti in sedmi del filma Ugrabljena (Taken) ali pa Rambo 9," pravi.

Toda umetna inteligenca se uči na podlagi ogromnih baz podatkov, ki vključujejo tudi zaščitena dela. Pravila spoštovanja intelektualne lastnine, kot je navajanje virov, za umetno inteligenco – vsaj za zdaj – ne veljajo. "Besedilo napiše brez navedbe virov, mi pa vemo, da je vsebino črpala od nekoga oziroma od več njih. Tako početje je še najbliže definiciji piratstva in tako bo, dokler se zadeve ne bodo ustrezno regulirale," še doda Štibernik.

STA

 

O vplivu umetne inteligence razmišljajo tudi v Društvu avdiovizualnih igralcev Slovenije (DSI), na primer pri pripravi osnutka kolektivne pogodbe, ki jo bodo člani društva sklepali s producenti.

"Pri nas produkcijski pogoji sicer niso takšni, da bi si lahko produkcijske hiše privoščile nadomeščanje igralcev z umetno inteligenco, gre pa lahko na primer za vprašanje tvojega glasu, trženja tvoje podobe. Zato je to nov izziv, ki čaka celotno panogo," pravi predsednik DSI Jurij Drevenšek. "Mi smo vseeno ljudje, ki smo pred kamerami; smo poslikani in posneti iz več kotov, tako da podatki o nas absolutno obstajajo, ki bi jih lahko kakšen algoritem združil. Tudi o tem se bomo morali pogovarjati."

Po drugi strani se igralec Ludvik Bagari umetne inteligence ne boji. Primerja jo z drugimi tehnološkimi napredki, ki so v preteklosti spreminjali način nastajanja avdiovizualnih del, na primer nadomeščanje filmskega traku z digitalno tehnologijo. "Ne pričakujem nekih bistvenih sprememb, kot ne pričakujem, da bodo hologrami nadomestili živo igro. Verjamem pa, da je to orodje v pomoč in lahko olajša marsikatero opravilo, ki ga moramo trenutno opravljati. Bistvo igralskega dela izvira iz samega igralca in ne vidim, da bi tehnologija imela poseben vpliv."