Ponudba alternativnih investicijskih skladov, ki sredstva nalagajo v kompleksne in visoko tvegane naložbe in so predvsem namenjeni profesionalnim in usposobljenim vlagateljem, kot so banke, zavarovalnice in družbe za upravljanje, v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Pri tem se povečuje predvsem ponudba iz tujine, medtem ko domača stagnira. Je pa opazno narasla vrednost v upravljanju skladov upravljalcev s sedežem v Sloveniji.
Če je bilo vrednost sredstev v upravljanju konec leta 2019 za 170 milijonov evrov, se je ta konec lanskega leta dvignila na 555 milijonov evrov. Panoga beleži hitro rast. Samo lani so se povečala sredstva za 158 milijonov evrov oziroma za 39 odstotkov.
Banke dvigujejo depozitne obrestne mere in hkrati dražijo storitve
Medtem ko tržni udeleženci pričakujejo nadaljnje dvige ključnih obrestnih mer centralnih bank, kot so zapisali na Banki Slovenije, banke počasi, a vendarle višajo depozitne obrestne mere. Rekorderji so pri Intesi Sanpaolo, kjer bodo akcijsko za vezavo sredstev za šest mesecev ponudili 3,5 odstotka obresti. Višje obrestne mere ECB pa pomenijo tudi višje obresti na limit na transakcijskem računu. Prav tako bo v naslednjih mesecih prišlo do sprememb v cenikih določenih bank.
Preberi še
Cinkarna Celje zakorakala v neprijeten del poslovnega cikla
Po rekordnem letu 2022 je letošnje v znamenju občutnega poslabšanja razmer na trgu.
31.08.2023
Cinkarna Celje za en dan zamaknila objavo rezultatov
Polletni rezultati Cinkarne bodo znani v četrtek pred odprtjem borze namesto v sredo.
30.08.2023
Banke dvigujejo depozitne obrestne mere in hkrati dražijo storitve
Dvig obrestnih mer na depozite končno napovedali pri NLB, zdaj jim sledijo druge banke.
31.08.2023
Alternativni skladi težki več kot pol milijarde; kdo so upravljavci
Vse več interesa za alternativne investicijske sklade; samo lani sredstva v skladih s slovenskimi upravljalci višja za 40 odstotkov.
31.08.2023
Triglav po izgubi v zdravstvu še z rekordno škodo zaradi poplav
Zaradi izgube pri zavarovanjih in škode od poplav bo poslovni izid za 80 odstotkov nižji, opozarjajo.
31.08.2023
Višje obresti na vezana sredstva je pred tednom po vse glasnejših kritikah napovedala Nova Ljubljanska banka (NLB). S septembrom bo tako za vezave za dobo od 31 do 365 dni fiksna letna obrestna mera namesto 0,01 odstotka pri enem odstotku. Za vezave od 13 do 24 mesecev bo namesto 0,8 odstotka pri 2,5 odstotka, za vezave daljše ročnosti pa bo namesto 0,8 odstotka pri dveh odstotkih.
Čeprav gre za obsežen dvig obresti na vezana sredstva, pa to še vedno niso najvišje obrestne mere, ki jih lahko dobite pri bankah. Pogledali smo, katera je še napovedala dvig depozitnih obrestnih mer.
Cinkarna Celje zakorakala v neprijeten del poslovnega cikla
Cinkarna Celje je po letih velike rasti zakorakala v obdobje krčenja poslovnega cikla. Potem ko so v letu 2022 poslovali rekordno, so že v letnem poročilu napovedali, da letos pričakujejo težavnejše poslovanje. To se je pokazalo že v prvem trimesečju, ko so prihodki upadli za četrtino, dobiček pa za 76 odstotkov, kar je posledica ohlajanja povpraševanja zaradi inflacijskih pritiskov, monetarne politike in slabšega razpoloženja potrošnikov. Poraba titanovega dioksida se upočasnjuje.
To kažejo tudi danes objavljeni rezultati o poslovanju v prvem polletju. Podjetje je v prvih šestih mesecih leta imelo 96,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani in 13 odstotkov manj od pričakovanj. Za primerjavo: v prvem trimesečju so ustvarili 50 milijonov evrov prihodkov.
Kakšno efektivno davčno stopnjo plačujejo podjetja v Sloveniji?
V Sloveniji je splošno znano, da je davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb 19 odstotkov. Dejanska efektivna davčna stopnja, ki jo plačajo podjetja, pa je nižja zaradi možnosti uveljavljanja davčnih olajšav. Ta se v povprečju giblje med 14,7 in 14,8 odstotka, kažejo podatki ministrstva za finance. S tem se v EU uvrščamo med države z nižjo efektivno obdavčitvijo pravnih oseb, saj je ta v povprečju 21,4-odstotna.
V letu 2021 so najnižji efektivni davek plačala podjetja iz rudarstva ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ta je bil 12,8-odstoten. Najvišjo efektivno davčno stopnjo so v enakem letu imeli v trgovini; vzdrževanju in popravilu motornih vozil, je bila 17,3-odstotna, kažejo podatki finančne uprave.
Triglav po izgubi v zdravstvu še z rekordno škodo zaradi poplav
Z zahtevnimi razmerami se je v prvem polletju borila tudi Skupina Triglav. Za zahtevne razmere je poskrbela država, ki je omejila ceno dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je povzročila visoko izgubo. Celotni obseg poslovanja so kljub temu okrepili za 11 odstotkov, na 955,4 milijona evrov. Obračunana kosmata zavarovalna premija je zrasla za 12 odstotkov, na 893,5 milijona evrov.
Lanskoletne prilagoditve premij inflaciji so se v letošnjem prvem polletju že odrazile tudi v večjih prihodkih iz zavarovalnih storitev. Kljub temu rast prihodkov še ni v celoti nadomestila povišanih odhodkov poslovanja, pojasnjujejo.