Vesoljska tekma je tekma za denar

Medtem ko se države skupine Brics sestajajo v južnoafriški prestolnici Johannesburg, kjer poskušajo z državami globalnega juga vzpostaviti alternativno večpolarno svetovno ureditev, nad glavami zbranih voditeljev poteka novodobna vesoljska tekma.

Ta je najbolj intenzivna med Rusijo, Indijo in Kitajsko, v tej pa želi Indija ta teden zmagati s prvim pristankom na južnem polu Lune. Tekma med ambicioznimi državami v razvoju, ki se skušajo tudi prek razvoja tehnologije in znanosti uveljaviti na svetovnem prizorišču, pa je v veliki meri odvisna tudi od finančnega vložka.

Indijska sonda Chandrayaan 3 bo po vseh načrtih v sredo pristala na Luninem južnem polu. Če ji bo uspelo, analitiki in vodstveni delavci pričakujejo sinergijske učinke za porajajočo vesoljsko industrijo te najštevilčnejše južnoazijske države.

Na drugi strani je bila sonda Luna 25, ki so jo Rusi izstrelili pred manj kot dvema tednoma, na dobri poti, da bi na Zemljin satelit prispela prva. A po tehnični napaki je pristajalno plovilo neslavno strmoglavilo iz orbite in trčilo na Lunino površje, navaja Reuters.

Vesolje je posel

Če je bila vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo v času hladne vojne odraz tehnološke in sistemske premoči velesil, je danes predvsem odraz gospodarske moči protagonistk.

Vesolje je posel, saj je južni pol Lune velika nagrada zaradi znatnih zalog vodnega ledu, ki bi po pričakovanjih lahko služil za vzpostavitev lunarne baze oziroma kolonije, rudarske aktivnosti in morebitne misije na Mars. Indija je na pobudo predsednika vlade Narendre Modija privatizirala sektor razvoja tehnologije za vesoljske izstrelitve, hkrati pa namerava sektor odpreti tudi za tuje naložbe. Indijski cilj je namreč v naslednjem desetletju popeteriti svoj delež na svetovnem trgu izstrelitev.

Če bo misija Chandrayaan 3 uspešna, analitiki pričakujejo, da bo indijski vesoljski sektor izkoristil svoj sloves cenovno konkurenčnega ponudnika aeronavtične tehnologije. Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) je imela denimo za misijo na Luno razmeroma skromen proračun v višini 74 milijonov dolarjev. Za primerjavo: Nasa bo za svoj program Artemis na Luni do leta 2025 porabila približno 93 milijard dolarjev.

Ruska vesoljska ruleta

Kljub zahodnim sankcijam zaradi vojne v Ukrajini in vse večji mednarodni osamitvi je Ruski federaciji uspelo izpeljati odpravo na Luno, ki pa je, kot rečeno, neslavno propadla. Če bi se Moskvi posrečil veliki vesoljski met, potem bi ruski državni propagandni aparat podvig vsekakor razglasil za veliki nacionalni, tehnološki in gospodarski uspeh v luči hudih sankcij Zahoda. Toda nekateri strokovnjaki dvomijo, da bo Kremelj sposoben financirati naslednika Lune 25. Rusija ni razkrila, koliko je porabila za misijo.

Vsekakor so izdatki za vesoljske programe za Rusijo vse večji zalogaj, čeprav Kremelj na njihov račun skuša kovati politični kapital in mednarodni prestiž. Država se namreč sooča s posledicami sankcij ZDA in njenih zaveznic, zaradi česar je morala tamkajšnja centralna banka prejšnji teden opazno dvigniti obrestne mere. Na prvem mestu je v ruskem državnem proračunu zagotovo Ukrajina.

Rusija je do leta 2021 razmišljala celo o vlogi v Nasinem programu Artemis, nato pa je sporočila, da bo namesto tega sodelovala v kitajskem programu za Luno. Razkritih je bilo le malo podrobnosti o tem prizadevanju.

Kitajska je leta 2019 izvedla prvi mehki pristanek na oddaljeni strani Lune in načrtuje še več misij. Podjetje za vesoljske raziskave Euroconsult pa ocenjuje, da je Kitajska leta 2022 za svoj vesoljski program porabila 12 milijard dolarjev.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar