Osvajanje vesolja niso samo megalomanske sanje Elona Muska, ki želi, da človeštvo postane medplanetarna vrsta, niti samo "rakete in Marsovčki", opominjajo na ministrstvu za gospodarstvo. Odprti prostor izven Zemljine atmosfere že danes omogoča mnogo gospodarskih priložnosti, saj sodobna vesoljska tehnologija na več načinov služi izboljšanju življenja na površju našega planeta, zlasti na področju telekomunikacij. Na te priložnosti je vse bolj pozorna tudi Slovenija, kjer se podjetja povezujejo tako med seboj kot z mednarodnimi partnerji.
Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije (angl. European Space Agency – Esa), v lanskem letu pa smo za tekoče triletno obdobje povečali vplačila v agencijo za skoraj polovico – s približno treh milijonov na 5,8 milijona evrov letno. Prispevki se vračajo v obliki projektov, ki jih pridobijo slovenska podjetja.
"Slovenija je pri tem zelo uspešna, saj dosega koeficient več kot ena, kar pomeni, da so slovenska podjetja in institucije v izjemno konkurenčnem okolju pridobili več projektov, kot je bilo vplačanih sredstev," so nam sporočili z ministrstva, v okviru katerega deluje Slovenska vesoljska pisarna.
Podjetja, s katerimi smo govorili, delujejo v različnih sektorjih gospodarstva, od programske opreme do magnetov in napihljivih dvoran, v hitro rastoči panogi vesoljske tehnologije pa vsa vidijo priložnost za rast ali vsaj poligon za razvoj svojih produktov. V organizaciji ministrstva in agencije SPIRIT se je delegacija desetih podjetij konec aprila predstavila na simpoziju vesoljske tehnologije v ameriškem Coloradu, kjer so lahko navezali poslovne stike tudi prek luže.
Kaj vse potrebujemo v vesolju?
Vesolje je pomemben vir za zbiranje podatkov, ki se uporabljajo v navigaciji, kmetijstvu, energetiki, prometu, zgodnjem opozarjanju na naravne nesreče, varnosti in obrambi, preprečevanju tihotapljenja itd. Ti podatki pomagajo tudi pri izboljšanju telekomunikacij, kjer je v zadnjih letih v ospredju razvoj satelitov v t. i. nizkozemeljski orbiti (angl. low-Earth orbit – LEO) za zagotavljanje internetne povezave. Na tem področju evropsko britanska naveza Eutelsat-OneWeb skuša konkurirati Muskovemu Starlinku.
Potem je tu še razvoj lažjih in odpornejših materialov ter metod, s katerimi jih proizvedemo (na primer 3D-tiskanje). Pri raziskovanju vesolja se uporablja najnovejša tehnologija na področju robotike in umetne inteligence, velik poudarek pa je tudi na vzdrževanju zdravja astronavtov v breztežnostnem okolju in razvoju novih rešitev za človeško prehrano. Vse našteto ima uporabno vrednost tudi na Zemlji, na primer v proizvodnji, zdravstvu in kmetijstvu.
V vesoljski sektor je tako treba vključevati vedno nove akterje, tudi če njihovo osnovno poslanstvo ni povezano z vesoljem, pravijo na ministrstvu. Njihovi proizvodi so lahko uporabni v vesolju, lahko pa razvojne rešitve sektorja uspešno aplicirajo na svojo gospodarsko panogo. "Zelo tesna je povezava z avtomobilskim sektorjem, energetskim sektorjem, obrambnim sektorjem in industrijo, kar velja izkoristiti, vendar je o tem še premalo zavedanja," dodajajo.
Bloomberg
Kar poleti v vesolje, je dobro tudi za zrak in cesto
Zahtevano širino v vesoljskem sektorju že odraža nabor slovenskih podjetij, ki se vključujejo v Esine projekte in mednarodna sodelovanja prek vesoljske pisarne. Med njimi morda najbolj odmeva mariborski SkyLabs, ki v orbito pošilja nanosatelite; tu pa so tudi Dewesoft, ponudnik merilnih naprav in programske opreme za analizo podatkov; Instrumentation Technologies, ki razvija po naročilu narejene naprave za zajem podatkov; Duol z napihljivimi dvoranami; ter Magneti Ljubljana s trajnimi magneti in magnetnimi sistemi za elektromotorje in generatorje.
Že nekaj let v vesoljski industriji deluje podjetje Instrumentation Technologies, ki se specializira za naprave za zajem in obdelavo hitrih signalov, prav na tem področju pa sodelujejo z Jet Propulsion Laboratory (JPL) ameriške vesoljske agencije Nasa. "Ena teh naprav je montirana na Mednarodni vesoljski postaji (angl. International Space Station – ISS) in je del sistema, ki beleži podatke o atmosferi v sami postaji," je za Bloomberg Adria dejal Boris Nardin, menedžer za industrijske rešitve pri podjetju.
Ostali trije sogovorniki primarno delujejo v drugih panogah. Za Dewesoft "vesoljski program predstavlja manjši del naše prodaje in po prihodkih ter tudi njihovi rasti ni najpomembnejši v podjetju", pravi Marko Novak iz trboveljskega podjetja za programsko opremo. Na sektor gledajo predvsem kot dober poligon za razvoj novih inženirskih rešitev, ki pošiljajo pomemben signal in referenco potencialnim kupcem v drugih sektorjih.
"Če smo sposobni narediti rešitev za vesoljsko tehniko, potem naši kupci sklepajo, da smo sposobni razviti ali prodati tudi rešitve za letalsko, avtomobilsko ali kakšno drugo industrijo. In prav imajo," meni Novak. "Če naprave, ki so jih razvojni inženirji razvili s pomočjo naše merilne opreme, uspešno poletijo v vesolje, potem je to zagotovo tudi dovolj dobro za zrak ali cesto."
STA
Iz športa v vesolje
Podjetje Duol večino svojih prihodkov ustvari s športnimi halami, predvsem v zahodni Evropi in na Bližnjem vzhodu, a so z leti postali tudi dobavitelj napihljivih objektov za industrijo, logistiko, kmetijstvo in vojaške namene.
Razvoj objektov za zaščito radarskih anten v vojaške namene jih je pripeljal tudi v vesoljski sektor. "Naš izdelek Radome, napihljiva kupola za zaščito satelitskih anten, se je na osnovi izvedenih testov radio frekvenčnih lastnosti izkazal za bistveno boljšo izbiro kot konvencionalna kompozitna zaščita," nam je povedal Žiga Judež, programski menedžer pri podjetju.
"Ocenjujemo, da bodo potrebe po izdelkih, ki jih nudi Duol v sektorju, samo rasle, s tem pa tudi priložnosti za rast prodaje in prihodkov," še dodaja.
Medtem je za Magnete Ljubljana ključen element sodelovanja v vesoljskem sektorju povezovanje s proizvajalci glavnih in pomožnih elektromotorjev v Sloveniji in Evropi. Tu računajo predvsem na politične odločevalce, ki bi lahko podprli lokalno oziroma evropsko dobavo magnetov, kar bi zmanjšalo ogljični odtis industrije, pomagalo vzpostaviti krožno gospodarstvo na področju in zmanjšalo evropsko odvisnost od Azije. "Brez tega smo zelo težko konkurenčni azijskim tekmecem," je dejala Milana Karajić, vodja strateških projektov pri Magnetih Ljubljana.
STA
Rast prihodkov podjetja iz naslova vesoljske tehnologije je tako odvisna od tega, koliko so kupci pripravljeni plačati za magnete, narejene v Evropi, in kako bodo politični odločevalci podprli sektor, dodaja.
Vprašanja smo naslovili tudi na nekatera druga podjetja v sektorju, a odgovorov od njih nismo prejeli.
Članstvo v Esi in slovenska 'vesoljska družina'
Vsa podjetja, s katerimi smo govorili, pozdravljajo pridružitev Esi in vzpostavitev Slovenske vesoljske pisarne. Do konca leta naj bi bila pripravljena nacionalna strategija za razvoj vesoljske industrije, eden od ciljev pa je tudi približevanje polnopravnemu članstvu v Esi, so pojasnili na ministrstvu.
"Če tega članstva ne bi bilo, bi lahko igrali popolnoma obrobne vloge, če bi nas sploh pustili zraven. Zavedati se moramo, da vesoljski sektor nerad govori s tistimi, ki niso člani vesoljske družine, o svojih načrtih, izzivih, kaj šele o svojih tehnično-tehnoloških problemih," meni Novak iz Dewesofta. Dodaja še, da je slovenska vesoljska družina danes veliko bolj povezana, kot je bila pred osmimi leti, ob sodelovanju pa je preboj lažji in hitrejši.
STA
To sodelovanje je v veliki meri posledica dela vesoljske pisarne. "Stalna srečanja na ministrstvu so prerasla vljudnostne pozdrave in rastejo v živahno izmenjavo idej za skupne projekte, prav tako pa tudi identifikacijo potreb in izzivov," pravi Judež iz Duola.
Instrumentation Technologies, ki že sodeluje z Naso, se sedaj nadeja tudi večjega sodelovanja z Eso in evropskimi vesoljskimi podjetji. V organizaciji vesoljske pisarne bodo kmalu obiskali francoski Toulouse, kjer se bodo med drugim sestali s predstavniki Airbusa, enega evropskih velikanov na področju obrambne in vesoljske tehnologije, pove Nardin.
"Vsak evro, vložen v programe Ese, pritegne do 2,8 evra dodatnih naložb tretjih oseb," navajajo na ministrstvu. Slovenija trenutno nadaljuje sodelovanje pri štirih programih Ese in se pridružuje še trem novim, na voljo pa je tudi 1,2 milijona evrov vreden razpis RPA (angl. Requesting Party Activity) za razvoj slovenske vesoljske industrije.
Slovenija s članstvom v Esi lahko sodeluje pri mednarodnih projektih, kot sta Nasini misiji Artemis, ki načrtuje vrnitev človeštva na Luno, in Mars Sample Return, ki želi z rdečega planeta prinesti znanstvene vzorce. Lani, ob izbruhu vojne v Ukrajini, je Esa prekinila sodelovanje z ruskim Roskosmosom v okviru misije ExoMars, a letos v lastni režiji nadaljuje s pošiljanjem evropskega roverja Rosalind Franklin na Mars.
Vesolje se vse bolj komercializira, kar pomeni, da vanj ne vlagajo le državne agencije, temveč tudi zasebni sektor. V letu 2021 se je po podatkih Ese priliv zasebnih sredstev v vesoljsko gospodarstvo povečal za 95 odstotkov na letni ravni, zasebni vložki pa danes znašajo okrog 13 milijard evrov.
.webp){kind=icon}
