Skupina držav G20 je v soboto uspela skleniti kompromis glede sklicevanja na vojno v Ukrajini in spisala skupno izjavo, ki omogoča iskanje rešitev za podnebno financiranje za posamezne države. V skupni izjavi s 83 odstavki so izpustili besede iz lanskoletne izjave, v kateri so odkrito obsojali rusko agresijo na Ukrajino, prav tako ne pozivajo izrecno k opustitvi fosilnih goriv.
Namesto tega so se države članice G20 strinjale, da se bodo zanašale na načela listine Združenih narodov o ozemeljski celovitosti in proti uporabi sile. Pred začetkom dvodnevnega vrha, ki poteka v Indiji, je prišlo do dvomov, ali bodo skupno izjavo sploh uspeli sprejeti zaradi nesoglasij.
Srečanje sicer poteka v odsotnosti kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki ga zastopa premier Li Qiang, prav tako ni ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki da nadomešča zunanji minister Sergej Lavrov. Skupna izjava je tudi znak diplomatske moči Indije, saj je indijski premier Narendra Modi želel Indijo postaviti kot ključnega svetovnega igralca, ki zagovarja interese globalnega juga, hkrati pa služi kot sogovornik z razvitimi državami.
Preberi še
Pred dvodnevnim vrhom G20 pogajanja o skupni izjavi
Prvič se bo zgodilo, da na vrhu ne bo kitajskega in ruskega predsednika.
08.09.2023
Bodo sumljivi posli imperija Adani zasenčili indijsko parado?
Indija čez dober teden gosti voditelje skupine G20, kar analitiki vidijo kot velik uspeh, a težave Adanije mečejo temno senco.
01.09.2023
Oleg Nikolenko, tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva, je v objavi na Facebooku po poročanju Bloomberga kritiziral sprejet kompromis in dejal, da skupno sporočilo G20 ni "nič, na kar bi bili ponosni". Za Moskvo naj bi bilo pomembno, da so v besedilu upoštevali tudi ruske zahteve po omilitvi zahodnih sankcij. V izjavi tako pozivajo k zagotovitvi "takojšnjih in neoviranih pošiljk žita, hrane in gnojil iz Ruske federacije in Ukrajine".
Globalno segrevanje: Bogatejše države morajo pomagati revnejšim
Druga vroča tema dvodnevnega srečanja so bile podnebne spremembe. V skupni izjavi so poudarili grožnje zaradi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanja, suše in dezertifikacije. "Ker se zavedamo, da je treba države v razvoju podpreti pri njihovem prehodu na nizke emisije ogljika/emisije, si bomo prizadevali za olajšanje financiranja z nizkimi stroški," so navedli v izjavi.
Tako je črno na belem, da morajo razvite države pomagati revnejšim, če želi svet upočasniti ali ustaviti globalno segrevanje. Na srečanjih je Brazilec Luiz Inacio Lula da Silva prosil bogate države, naj državam v razvoju zagotovijo 100 milijard dolarjev na leto za boj proti podnebnim spremembam.
Sklepna izjava sicer ne vsebuje poziva k dokončni opustitvi fosilnih goriv. Namesto tega voditelji skupine G20, ki predstavlja 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, priznavajo, da v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija "zahteva hitro, globoko in trajno zmanjšanje globalnih emisij toplogrednih plinov za 43 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2019".
Letos bo prvič izpolnjen cilj 100 milijard dolarjev za podnebne sklade. "EU je prispevala svoj delež in pozdravljamo, da so to pripravljeni narediti tudi drugi," je pred srečanjem dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
.webp){kind=icon}
