Zakaj Putina skrbi majavi rubelj?

Rusija je kmalu po začetku protizakonite agresije na sosednjo Ukrajino in v luči zahodnih sankcij prešla na vojno gospodarstvo. Več kot leto in pol po začetku vojne, za katero so strokovnjaki napovedovali, da bo federacijo kaj hitro spravila na kolena in za pogajalsko mizo, je vse bolj jasno, da je prav vojna tista, ki poganja gospodarstvo razsežne evrazijske države.

Rubelj letos izgubil že več kot 20 odstotkov

Rusijo ter njene skorajda neskončne človeške, energetske in industrijske vire so mnogi, tako kot pogosto doslej v njeni zgodovini, podcenili. Po podatkih ruskega statističnega urada je bila denimo proizvodnja vozil junija za več kot 50 odstotkov večja kot v istem mesecu leta 2022, kar je seveda posledica tega, da se v ta statistični kazalnik uvrščajo tudi vojaška vozila na čelu s tanki in oklepniki.

Rusiji so na pomoč priskočile države, ki jih Zahod obravnava ali kot tekmice ali kot obstrance v mednarodnih zadevah. Azijski gospodarski (vele)sili Kitajska in Indija sta namreč preračunljivo izkoristili osamitev Rusije, od katere kupujeta poceni nafto in plin. Čeprav je prav Indija avgusta bistveno zmanjšala odkupe ruske nafte v zameno za savdijsko, navaja Reuters.

Kljub temu ima vojna oziroma njene mnogotere posledice negativen vpliv na temelj ruske ekonomije – rubelj. Po poročanju Bloomberga je namreč tečaj ruske valute letos tako močno upadel, da je ruski predsednik Vladimir Putin centralni banki ter vladi naročil, naj si skupaj prizadevata za zaustavitev odlivov in zmanjšanje nestanovitnosti na finančnih trgih.

Valuta, ki je bila leta 2023 med najmanj uspešnimi na razvijajočih trgih, je zaradi številnih mednarodnih sankcij utrpela izgubo 23 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Padec valute odraža naraščanje inflacije v državi, ki načenja življenjski standard Rusov pred ključnimi predsedniškimi volitvami.

Na letni ravni je bila tekoča rast cen v zadnjih treh mesecih v povprečju 7,6-odstotna, pri čemer je smotrno pričakovati dodatno povečanje, je v svojem nedavnem poročilu navedla tamkajšnja centralna banka.  Zato naj bi Kremelj celo razmišljal o krepitvi nadzora nad kapitalskimi trgi.

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, je Kremelj večjim izvoznikom za zdaj le priporočil menjave dela prihodkov ruskih izvoznikov (80 odstotkov) v tujih valutah v rublje, medtem ko so monetarne oblasti izvedle izredno povišanje obrestne mere za štiri odstotke.

Kaj maje rubelj?

Eden glavnih razlogov za depreciacijo vrednosti valute je poslabšanje zunanjetrgovinske menjave. Tokovi uvoza so se od začetka leta povečali, medtem ko so omejitve prodaje energentov v Rusiji, vključno z zgornjo mejo cen nafte, privedle do postopnega upadanja izvoza. Zaradi tega se denarni prilivi zmanjšujejo, vendar povpraševanje po gotovini ostaja močno tako pri uvoznikih kot pri gospodinjstvih, ki pa svoje prihranke še naprej kanalizirajo v tujino.

 

 

Kakšno tveganje pomeni šibek rubelj za rusko gospodarstvo?

Nadaljnje drsenje tečaja rublja zna povečati inflacijo, ki bi vodila v znižanje življenjskega standarda prebivalstva. Predvsem bi bila tu na udaru socialna država, kamor so vključene tudi odškodnine za družine padlih vojakov na urkajinski fronti. Dvig cen in stroškov bi lahko dosegel vrhunec ob skrajno neugodnem času – pred predsedniškimi volitvami marca prihodnje leto, na katerih Putin namerava konsolidirati svoj položaj in se predstaviti kot voditelj, ki ima v težkih časih popolno podporo svoje države.

Zato strokovnjaki ugibajo, ali bi nemara lahko avtokrat odredil sprejetje dodatnih ukrepov za podporo valuti in gašenje inflacije. Poleg tega je tudi tveganje, da bo ruska centralna banka zaradi avgustovske odločitve o dvigu referenčne obrestne mere z 8,5 odstotka na 12 odstotkov zavrla gospodarsko rast. Ta naj bi bila po zadnjih ocenah ob koncu leta 2,5-odstotna.

Zakaj doslej ni prišlo do odločnejše podpore rublja?

Ruska centralna banka si prizadeva, da bi prihodnje leto dosegla 4-odstotni inflacijski cilj, a ji je pri tem v napoto slabitev rublja. Guvernerka Elvira Nabiulina je nevezan menjalni tečaj rublja imenovala kot "blagoslov" za gospodarstvo, ki pomaga absorbirati zunanje šoke, in opozorila, da bi prizadevanja za posredovanje na valutnih trgih lahko povzročila "obdobja globoke devalvacije".

Kako razmere razume ruska vlada?

Putin si na bližajočih volitvah obeta pretopitev široke javnomnenjske podpore (ta je po uradnih podatkih več kot 80-odstotna) v rekordno velik delež glasov. Zato je vlada povečala proračunske izdatke za socialne programe, kar po načrtih kremeljske nomenklature Ruse spodbudile k oddaji glasu za Putina. Vseeno pa bi oslabitev rublja ogrozila del rasti realnih dohodkov prebivalstva, ki je posledica nedavnega povišanja plač v javnem sektorju. Ministrstvo za finance pa vidi prednost v strmem padcu vrednosti ruske valute, saj je ta povečala prihodke v rubljih, medtem ko vlada išče načine za financiranje proračunske porabe, ki je zaradi vojne še vedno povečana.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar