Prva izstrelitev medplanetarnega plovila Starship iz Zvezdne baze (angl. Star Base) podjetja SpaceX v južnem Teksasu je bila prekinjena le nekaj minut pred napovedanim časom vzleta. Kot razlog so pri SpaceX navedli težave s pritiskom pri raketnem pogonu; zmrznil naj bi tlačni ventil. Zaradi napake so se odločili izstrelitev spremeniti v t. i. generalno vajo (angl. wet dress rehearsal). Nov datum izstrelitve še ni znan.
"Uspeh možen, vznemirjenje zagotovljeno," je v soboto tvitnil lastnik SpaceX Elon Musk, potem ko je v petek ameriška agencija za letalstvo (angl. Federal Aviation Administration – FAA) odobrila izstrelitev. Musk se po prejemu zelene luči ni obotavljal in je izstrelitev napovedal za ponedeljek ob 7. uri zjutraj po lokalnem času v mestecu Boca Chica. Na virtualnem dogodku za naročnike na Twitterju je sicer poudaril, da želi ohraniti pričakovanja na nizki ravni. "Če se dovolj oddaljimo od izstrelišča, preden gre kaj narobe, bi to štel za uspeh. Samo da ne razstrelimo izstrelišča."
"Kot najmočnejši izstrelitveni sistem, ki je bil kadar koli zasnovan, bo Starship lahko peljal do sto ljudi na daljše, medplanetarne polete. Obenem bo Starship omogočal dostavo satelitov, razvoj baze na Luni in transport na Zemlji," sozapisali na spletni strani podjetja SpaceX.
Musk je nekaj ur pred napovedano izstrelitvijo tvitnil fotografijo največje rakete v zgodovini, ki v višino meri kar 120 metrov, ob priložnosti pa je bil pesniško navdahnjen. Poleg fotografije je namreč pripisal slavni verz valižanskega pesnika Dylana Thomasa, naj besnimo proti umiranju luči (angl. rage against the dying of the light).
Na prvem testnem poletu na krovu plovila ni bilo posadke ali tovora. Celoten sistem je sestavljen iz vesoljskega plovila in raketnega pogona po imenu Super Heavy, oba dela pa sta zasnovana tako, da se po izstrelitvi vrneta na površje Zemlje nepoškodovana.
Visoki vložki
Drugi najbogatejši Zemljan že od leta 2005 ne skriva ambicij, da bi človeštvu pomagal postati večplanetarna vrsta, kar želi doseči z vzpostavitvijo človeške baze na rdečem planetu, medtem ko se je razvoj plovila Starship začel v letu 2018. A Starship ima tudi druge, bolj komercialne aplikacije.
Ne gre le za največjo raketo v zgodovini, temveč tudi za najzmogljivejšo, saj bo zmožna v vesolje ponesti od sto do 150 ton tovora, navajajo pri SpaceX. To bo omogočalo učinkovitejši prenos novih, težjih satelitov, ki jih SpaceX razvija za svoj sistem satelitskega interneta Starlink, poroča Bloomberg. Obenem je raketa v celoti namenjena ponovni uporabi, kar omogoča občutno nižje stroške kot primerljivi sistemi, npr. Space Launch System (SLS), s katerim je ameriška vesoljska agencija Nasa pred meseci na potovanje okrog Lune poslala prvo misijo Artemis brez človeške posadke.
Nasa namerava uporabiti Starship v tretji misiji Artemis, ki bo skušala s človeško posadko pristati na površju Lune prvič po letu 1969, ko je to uspelo misiji Apollo 11. Agencija je podjetju SpaceX podelila 2,9 milijarde dolarjev težko pogodbo za pomoč pri misiji Artemis.
.webp){kind=icon}
